VSK Sklep IV Cp 506/2020

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se mld. D.K. postavi pod skrbništvo in za skrbnico imenuje U. M. (I. točka izreka). V II. točki izreka je odločilo o stikih med mld. D.K. in očetom S.K. (nasprotnim udeležencem). Ti stiki bodo potekali najprej po elektronski pošti tako, da bo oče prvo soboto po prejemu tega sklepa, ob 19. uri, poslal hčerki krajše sporočilo s pozdravi, na to sporočilo pa bo mld. D. odgovorila ter tako dalje vsakih 14 dni. Po nekaj takih elektronskih sporočilih bo oče na dan sobote, ob 19. uri, vzpostavil videoklic s hčerko, ki bo trajal približno 20 minut. Osebna srečanja med očetom in hčerko bodo potekala vsakič, ko bo hčerka prišla v Slovenijo, v obsegu 15 minut, ki se bodo nato lahko z vsakim srečanjem podaljševala. V III. točki izreka je sodišče prve stopnje odločilo, da mora nasprotni udeleženec S.K. od 2. 4. 2020 dalje plačevati preživnino za mld. D.K. v znesku 528,50 EUR mesečno. V IV. točki izreka je nasprotnemu udeležencu naložilo, da mora nakazati mld. D.K. na osebni račun znesek (družinskih pokojnin) v višini 574,50 EUR. V V. točki je zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca, da se za skrbnico mld. D.K. imenuje G.K.. Odločilo je še, da nasprotni udeleženec trpi svoje stroške postopka (VI. točka izreka).

2Zoper to odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec po pooblaščenki. Navaja, da U.M. z mld. D. ni živela že od svojega 16. leta, torej je bila praktično celo njeno življenje odsotna. Meni, da U.M. ni primerna za skrbnico. Za zdrav in uspešen razvoj mld. D. bi bilo najbolj primerno, da se za skrbnico določi sestra G.K.. Glede stikov z mld. D. priznava, da so ti trenutno hudo zavoženi. Prvenstveno se zavzema za to, da se vzpostavijo stiki med sestrama D. in G.. Zneska preživnine, ki ga je določilo sodišče prve stopnje, ne zmore plačevati. Dejansko je odvisen od skromne pokojnine, ki je razvidna iz podatkov Finančne uprave (v nadaljevanju FURS). Glede na svoja leta in zdravstveno stanje se mu večji dohodki ne obetajo. Preživljati mora hčerko G., ki se redno šola na gimnaziji. Glede določitve stikov in preživnine je sodišče prve stopnje odločilo v nasprotju z mnenji in željami udeležencev. Dejansko je odločilo tudi o spremembi bivanja mld. D. in o spremembi njene šole. S tem se ne strinja. Obrazložitev izpodbijanega sklepa nasprotuje izreku in je v nasprotju sama s seboj. Nasprotuje tudi odločitvi o stroških postopka. Ne strinja se s tem, da mora nositi svoje stroške, saj jih je dejansko povzročil predlagatelj (Center za socialno delo, v nadaljevanju CSD) po lastni krivdi. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Na pritožbo so odgovorili predlagatelj ter prva in druga udeleženka. Pritožbenim navedbam so nasprotovali in pritrjevali odločitvi sodišča prve stopnje. Predlagali so zavrnitev pritožbe ter potrditev izpodbijanega sklepa.

4Pritožba ni utemeljena.

5Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da so v konkretnem primeru podani vsi pogoji za postavitev mld. D.K. (trenutno stare 14 let) pod skrbništvo. Nasprotni udeleženec (kot oče in edini živeči roditelj) namreč za mld. hčerko ne skrbi, zato ji je treba zagotoviti osebo, ki bo zanjo skrbela in jo zastopala. Ta odločitev temelji na določbi 257. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Pritožbena prizadevanja, da bi bila skrbnica njena sestra G.K., ne pa polsestra U.M., ne prepričajo. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, zakaj je za skrbnico imenovalo U.M. (ne pa G.K.), pravilno in izčrpno obrazložilo. V skladu z določbo prvega odstavka 240. člena DZ se za skrbnika imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. U.M. je z imenovanjem za skrbnico soglašala, G.K. pa je ostala v tem postopku povsem pasivna (ni se odzvala na poziv, da se izreče o morebitnem privoljenju za skrbnico, ni se odzvala vabilu na zaslišanje, ...). Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ima G.K. vrsto osebnih težav (dvakrat je bila hospitalizirana zaradi poskusa samomora, večkrat obravnavana zaradi samopoškodovanja). Pritožbena navedba, da so ti problemi že davno minili, ne vzdrži. Iz spisovnih podatkov namreč izhaja, da je bila G.K. zaradi določenih psihičnih težav hospitalno zdravljena tudi meseca septembra oziroma oktobra 2020. Pritožbeno stališče, da sodišče prve stopnje sploh ni odločalo o njeni primernosti za skrbnico, ne drži. Ti razlogi so podani v 11. točki obrazložitve. Povsem prepričljiva je ugotovitev, da ne gre za zrelo in odgovorno osebo, ki bi bila sposobna nadomestiti starše mld. D..

6Drugače pa velja za U.M.. Nanjo je mld. D. navezana. Kljub temu, da živi in dela v tujini, je U.M. že vrsto let vključena v življenje svoje mlajše polsestre, tako v praktičnem, kot finančnem in čustvenem smislu. Tudi izvedenka je zapisala, da je "zaupanje U." v trenutni situaciji še najprimernejša rešitev. Med drugim je poudarila, da je U.M. zmožna konstantne skrbi za mlajšo polsestro in da ji je pristno naklonjena. Med vsemi odraslimi osebami ima najboljše kapacitete za skrb za mld. D.. Res je U.M. izrazila pripravljenost, da svojo varovanko vzame k sebi v L., kjer bi ta nadaljevala s šolanjem, vendar pritožnik tudi glede te (predvidene) preselitve ne prepriča. Na zaslišanju je namreč jasno povedal, da ne nasprotuje in ne vidi nobenega problema, da bi mld. D. šla k U. v A. ter da bo zanjo (pri U.) dobro poskrbljeno. Pritožbeno stališče, da ostaja neznanka, kam v tujino bo mld D. odšla, ni pravilno. Selitve k polsesti U. si mld. D. želi, kar je povedala tako izvedenki, kot strokovnim delavkam predlagatelja. Izvedenka je v svojem mnenju tudi zapisala, da bi bil odhod mld. D. v L. "med vsemi možnostmi še najboljša rešitev". Nadalje velja, da je povsem nekonkretiziran pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni izvedlo bistvenih dokazov oziroma da je na podlagi izvedenih dokazov napravilo zaključke, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju. Navržena in pavšalna je tudi navedba, da je obrazložitev sama s seboj v nasprotju in da nasprotuje izreku sklepa.

7Ustrezna je tudi odločitev o stikih. Sodišče prve stopnje je sledilo mnenju omenjene izvedenke, da je treba začeti stike izvajati postopoma. Pravilno je poudarilo, da nasprotni udeleženec vrsto let ni imel stikov z mld. D. in da si jih po svoje želi, vendar pa ni jasno izrazil, na kakšen način bi se ti stiki vzpostavili. Mld. D. očeta trenutno zavrača, se ga boji in pri njem nima občutka varnosti. Tega realnega stanja se pritožnik tudi zaveda. Ob zaslišanju je povedal, da ga bolj kot sami stiki med njim in D. zanima oziroma skrbi to, da bi imeli medsebojne stike hčerki G. in D., v pritožbi pa priznava, da so stiki med njim in mld. D. trenutno "hudo zavoženi". Konkretnih navedb, zakaj stiki med njim in mld. D., kot jih je določilo sodišče prve stopnje (najprej preko elektronske pošte, zatem preko video klica in kasneje z osebnim srečanjem), niso ustrezni oziroma kako drugače bi morali biti urejeni, pa ni podal. S (pavšalnimi) trditvami, da so stiki določeni v nasprotju „z mnenji in željami nepravdnih udeležencev“ (s čimer ima očitno v mislih predvsem stike med sestrama G. in D.) ne prepriča. Ustrezno podporo in vzpodbudo glede izvedbe stikov ter določen nadzor nad ustreznim nivojem komunikacije s strani nasprotnega udeleženca, bo morala prevzeti skrbnica. Gre za varstvo koristi otroka, kar je sodišče prve stopnje pravilno prepoznalo. Pritožbeno stališče, da je zaradi porušene komunikacije med skrbnico in nasprotnim udeležencem ta njena vloga življenjsko nesprejemljiva, ni pravilno Oba, tako skrbnica in nasprotni udeleženec si bosta morala v tej smeri prizadevati, saj gre za varstvo koristi mld. D..

8Tudi glede višine preživnine pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ocenilo, da znašajo potrebe mld. D. 720,00 EUR mesečno. Ti zneski niso povezani s (predvidenim) šolanjem v V. B., kot zmotno zatrjuje pritožnik. Nenazadnje teh potreb konkretizirano ne prereka, temveč zgolj ponavlja, da jih v tej višini ne zmore plačevati. Glede preživninskih zmožnosti nasprotnega udeleženca pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je imel v letu 2019 povprečno 905,00 EUR neto dohodka na mesec, v prvem polletju leta 2020 pa so znašali njegovi neto prihodki dobrih dva tisoč evrov mesečno (dobrih 400 evrov pokojnine, ostalo pa drugi dohodki). Ima 14.761,85 EUR prihrankov in je lastnik nepremičnine ("posestva") ter starejšega avtomobila. Poleg mld. D. ima preživninsko obveznost še do hčerke G., ki je v letu 2020 zaključila tretji letnik gimnazije. Preživnino je določilo v mesečnem znesku 528,50 EUR (znesek ugotovljenih potreb, zmanjšan za znesek družinske pokojnine v višini 191,15 EUR, ki jo prejema mld. D. po pokojni materi). Po oceni pritožbenega sodišča so pri tem ustrezno upoštevane potrebe mld. D. ter materialne in pridobitne zmožnosti nasprotnega udeleženca.

9Glede dohodkov se je sodišče prve stopnje (med drugim) naslonilo na odločbo CSD z dne 2. 7. 2020, s katero je nasprotni udeleženec uveljavljal določene pravice iz javnih sredstev (dodelitev denarne socialne pomoči in drugo). Iz te listine izhaja, da je nasprotni udeleženec (poleg pokojnine) prejel v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo te vloge (gre za mesece februar, marec in april 2020) druge dohodke v skupni višini 12.936,76 EUR (bruto). To listino je predlagatelj predložil na naroku dne 15. 7. 2020 in je bila nasprotnemu udeležencu oziroma njegovi pooblaščenki vročena. Kakšnih pripomb in komentarjev v zvezi s tem ni podal. Ob zaslišanju je tudi povedal, da je v lanskem letu (torej letu 2019) poleg pokojnine dodatno zaslužil še 20.000,00 EUR (bruto), kar je bistveno več, kot je upoštevalo sodišče prve stopnje. Glede na te podatke pritožnik višine preživnine ne uspe izpodbiti. Njegovo zatrjevanje, da je v prvi polovici leta 2020 prejel zgolj 4.100 EUR dohodkov ter njegovo čudenje, kje je sodišče našlo omenjene podatke, ni na mestu. Naziranje, da CSD in sodišče morebiti nista znala slediti "nekaterim prehodom sredstev iz enega pritožnikovega računa na drugega", ne prepriča. Zgolj s predložitvijo bančnih izpiskov ene banke (N.) pritožnik prej omenjenih ugotovitev ni uspel omajati. Zneska preživnine ne uspe izpodbiti niti z navedbami, da za mld. hčerko G. porabi več, kot je navedeno v izpodbijanem sklepu (vsaj okrog 400 EUR na mesec).

10Pravilna je tudi odločitev, da nasprotni udeleženec trpi svoje stroške pred sodiščem prve stopnje. Zgrešeno je pritožnikovo stališče, da je te stroške povzročil predlagatelj (CSD) po lastni krivdi in da je bil ta postopek nepotreben. Velja ravno nasprotno, saj so bile zaradi neurejenega položaja koristi mld. D. ogrožene. Neuspešno je pritožbeno sklicevanje, da predlagatelj pred sprožitvijo tega sodnega postopka ni ustrezno opravljal svoje strokovne (svetovalne) vloge. Sodišče prve stopnje je določbo 101. člena oziroma prvega odstavka 40. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) ustrezno uporabilo.

11Pritožba nasprotnega udeleženca torej ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni zasledilo niti kršitev, na katere v obsegu iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom ZNP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12O pritožbenih stroških ni odločalo, saj jih udeleženci niso priglasili.