VSL Sklep IV Cp 881/2021

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je zavrglo ugovor nasprotne udeleženke z dne 17. 12. 2018 (I. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2Zoper odločitev v stroškovnem delu (II. točka izreka) se pritožuje dolžnica. Ta v pravočasni pritožbi opozarja na nezakonitost in nepravilnost odločitve. V šestem odstavku 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je jasno določeno, da mora upnik dolžniku oz. tretjemu na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Upnik je vložil predlog za izdajo začasne odredbe, ni pa dokazal, da je kasneje sprožil ustrezen postopek zaradi ureditve stikov. Zato je sodišče postopek v zvezi z začasno odredbo ustavilo. Vloženi predlog za izdajo začasne odredbe je bil neutemeljen že od samega začetka, z njim pa so bili dolžnici neupravičeno povzročeni stroški. Sodišče je njen ugovor zavrglo in se do vsebine sploh ni opredeljevalo. Ugovor pa je bil nujno potreben za dosego cilja – ponovne vzpostavitve pristnega odnosa med materjo in hčerko – kar je vsekakor v korist otroka.

Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3Pritožba je bila vročena v odgovor upniku, ki pa se nanjo ni odzval.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je 5. 12. 2018 na predlog upnika izdalo začasno odredbo, s katero je uredilo stike med dolžnico in mld. hčerjo. Ker pa upnik v roku 30 dni sodišču ni predložil dokazila, da je sprožil ustrezen postopek zaradi ureditve stikov, je bil predmetni postopek ustavljen, začasna odredba z dne 5. 12. 2018 pa razveljavljena s sklepom z dne 23. 1. 2019.

6Dolžnica je zoper sklep z dne 5. 12. 2018 vložila pravočasen ugovor. Ta je bil s predmetnim sklepom zavržen, saj zaradi ustavitve postopka ter razveljavitve začasne odredbe z dne 5. 12. 2018 zanj ni več imela pravnega interesa.

7Odločitev o stroških postopka je sodišče prve stopnje utemeljilo z navedbo, da dolžnici stroški niso bili povzročeni neutemeljeno. Predlog za izdajo začasne odredbe je bil namreč vložen zaradi preprečitve nastanka škode mld. otroku.

8Pritožbeno sodišče sledi razlogovanju prvega sodišča in sprejema njegove argumente. Določba 38. člena ZIZ v petem odstavku res zavezuje upnika, da dolžniku oz. tretjemu na njegovo zahtevo povrne izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Pravilna je pritožbena navedba, da upnik začasne odredbe v postavljenem roku 30 dni ni opravičil, saj ni predložil dokazila o sprožitvi ustreznega postopka glede ureditve stikov. Vendar pa mora sodišče pri odločanju o povračilu stroškov izhajati tudi iz same narave razmerij. Ključno je, ali je bila izkazana potreba po ureditvi razmerij med materjo in otrokom. Ta pa je glede na vsebino samega predloga nedvomno bila, saj mu je sodišče sledilo in začasno odredbo, s katero je uredilo stike med materjo in hčerko, tudi izdalo.

9Korist otroka je temeljni postulat in upoštevati jo je treba v vseh razmerjih in položajih, v katerih je otrok udeležen/prizadet. Zato je treba določbo petega odstavka 38. člena ZIZ vrednotiti tudi v tej luči in upoštevati okoliščine konkretnega primera. Te pa glede na tematiko urejevanega razmerja govorijo v prid sprejeti odločitvi. Odločitev je tudi v skladu z utrjeno sodno prakso, ki pri urejanju družinskih razmerij upošteva pravilo o odločanju po prostem preudarku. Zaobseženo je v določbi 413. člena ZPP. Tudi v tem postopku je bilo treba varovati (predvsem) korist otroka, zato sta določba 413. člena ZPP kot tudi določba prvega odstavka 35. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) najustreznejši pravni podlagi za tovrstne primere. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje v stroškovnem delu.

10Glede na pojasnjeno pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere – skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP – pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).