VSM Sklep II Kp 32847/2021

Pritožbi zagovornika zahtevane osebe T. T. se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

1Okrožno sodišče v Mariboru je z izpodbijanim sklepom pod točko I izreka odločilo, da se po določbi 23. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske Unije (v nadaljevanju ZSKZDČEU-1) in na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo Kmp-US-329/2021 z dne 18. 6. 2021 dovoli predaja zahtevane osebe T. T. Republiki Hrvaški, zaradi kazenskega postopka, ki zoper njega teče zaradi kaznivih dejanj kriminalnega združevanja, izogibanja carinski kontroli in prepovedane preprodaje po 328., 329., 257. in 264. členu Kazenskega zakonika Republike Hrvaške. Pod točko II izreka je še odločilo, da se zahtevane osebe T. T. ne sme preganjati, zoper njega izvršiti kazen, predati drugi državi članici ali izročiti tretji državi zaradi kakšnega drugega kaznivega dejanja, storjenega pred njegovo predajo.

2Zoper sklep se je pritožil zagovornik zahtevane osebe iz vseh pritožbenih razlogov po 370. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), in sicer zaradi bistvenih kršitev določb ZSKZDČEU-1, kazenskega postopka, zmotne uporabe materialnega prava po Kazenskem zakoniku Republike Slovenije in Kazenskem zakoniku Republike Hrvaške ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kot to navaja v uvodu pritožbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in spremeni v korist zahtevane osebe tako, da vlogo za predajo zavrže oziroma podredno zavrne, nadalje podredno pa, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje, da se preveri odprava pripora in sprejme preklic evropskega naloga za prijetje.

3Zagovornik je predlagal, da se ga skupaj z zahtevano osebo vabi na sejo pritožbenega senata. ZSKZDČEU-1 možnosti pritožbene seje v navzočnosti strank ne določa, zato se skladno s tretjim odstavkom 2. člena ZSKZDČEU-1 glede procesnega vprašanja udeležbe strank na pritožbeni seji uporabljajo določbe ZKP. Za postopek s pritožbo zoper sklep po prvem odstavku 403. člena ZKP smiselna uporaba 378. člena ZKP ni predvidena. Izjema je določena v drugem odstavku 403. člena ZKP, vendar le, ko gre za sklep iz 492. člena ZKP, ki ni predmet tega pritožbenega preizkusa. Kadar torej pritožbeno sodišče odloča o pritožbi zoper sklep o dovolitvi predaje, zakon ne določa pritožbene seje z udeležbo strank, zato pritožbeno sodišče strank o seji senata ni obvestilo.

4Pritožba je utemeljena.

5Zagovorniku sicer ni mogoče pritrditi v zatrjevanju, da je vloga organov Republike Hrvaške, to je evropski nalog za prijetje z dne 18. 6. 2021, a priori nepopolna in nerazumljiva zgolj zato, ker navedenemu nalogu ni bil priložen sklep o odreditvi pripora Županijskega sodišča v Zagrebu z dne 25. 5. 2021, na katerem temelji obravnavani evropski nalog za prijetje. Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. 6. 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. 2. 2009) v členu 8(1)(c) določa, da mora evropski nalog za prijetje med drugim vsebovati dokazilo o izvršljivi sodbi, nalogu za prijetje ali katerikoli drugi izvršljivi sodni odločbi z enakim učinkom, ki sodi v okvir členov 1 in 2. Vendar to ne pomeni, da mora biti takšna nacionalna sodna odločba ali nalog za prijetje nujno priložen evropskemu nalogu za prijetje, temveč je s tem zahtevano, da se v evropskem nalogu za prijetje navede podlaga, na kateri temelji nalog, pri čemer morajo biti te informacije navedene v polju (b) obrazca iz te priloge, naslovljeni „Odločba, na kateri temelji nalog“.¹ Kljub navedenemu je citirani člen 8(1)(c) Okvirnega sklepa 2002/584 treba razlagati tako, da je treba evropski nalog za prijetje šteti za neveljaven, če ne temelji na „nacionalnem nalogu za prijetje ali katerikoli drugi izvršljivi sodni odločbi z enakim učinkom“ v smislu te določbe.² Slednje v pritožbi zatrjuje zagovornik, ko izpodbija obstoj oziroma izvršljivost sklepa o odreditvi pripora Županijskega sodišča v Zagrebu z dne 25. 5. 2021 in v bistvenem navaja, da je bil pripor po pravu države odreditve odrejen zgolj za 30 dni in z iztekom roka (dne 24. 6. 2021) ni bil podaljšan oziroma je bil odpravljen. Takšnih navedb, ob upoštevanju narave pripora, ki je le začasen in časovno omejen ukrep, zaradi odsotnosti vsakršne relevantne dokumentacije v tej smeri ni mogoče preizkusiti, zato v obravnavanem primeru zagovornik izvršljivo nacionalno sodno odločbo, na kateri temelji obravnavani evropski nalog za prijetje, utemeljeno pogreša. Še zlasti, ko v pritožbi tudi nadalje utemeljeno opozarja, da tega dejstva sodišče prve stopnje niti ni ugotavljalo. Po pregledu izpodbijanega sklepa je namreč ugotoviti, da se le-ta kvečjemu opira na sklep o preiskavi, na katerega pa se izdan evropski nalog za prijetje ne sklicuje.

6Sodišče prve stopnje bo tako šele po seznanitvi z vsebino izvršljive nacionalne sodne odločbe in opravi morebitnih drugih ustreznih poizvedb lahko ustrezno preverilo, na kakšen način in na kakšni podlagi je bil pripor v državi odreditve odrejen oziroma za koliko časa, ter na ta način preverilo, ali v evropskem nalogu o prijetju navedena izvršljiva nacionalna sodna odločba (še vedno) predstavlja ustrezno veljavno podlago za izdajo le-tega. Pooblastilo za takšno ravnanje predstavlja tretji odstavek 23. člena ZSKZDČEU-1, ki preiskovalnemu sodniku omogoča, da lahko zahteva od odreditvenega pravosodnega organa dodatne podatke ali zagotovila skladno z določbami tega zakona ter določi primeren rok za njihov prejem, lahko pa opravi tudi druga poizvedovalna dejanja, da se ugotovi, ali so podani pogoji za predajo zahtevane osebe. Po tako dopolnjenem postopku bo sodišče prve stopnje znova odločilo. Pri tem bo pazilo, da bo osebi, katere predaja se zahteva, dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih kot tudi o pravnih vprašanjih, ki so pomembna za odločitev o zadevi.

7Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev (tretji odstavek 402. člena ZKP), medtem ko se s preostalimi pritožbenimi navedbami glede na naravo ugotovljene kršitve posebej ni moglo ukvarjati.

¹ Tako tudi sklep Višjega sodišča v Kopru I Kp 30101/2020 z dne 25. 9. 2020; enako Priročnik Evropske komisije C (2017) 6389 z dne 28. 9. 2017 o izdaji in izvršitvi evropskega naloga za prijetje, str. 16 in 26.
² Prim. sodbo Sodišča Evropske Unije v zadevi C-414/20 PPU z dne 13. 1. 2021, tč. 47-57.