VSK sklep EPVDp 50/2009

Pritožba storilca J. P. se kot neutemeljena zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Storilec mora kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso.

Okrajno sodišče v Novi Gorici je z izpodbijanim sklepom storilcu J. P., imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, izdanega pri Upravni enoti N. G., ki je po Zakonu o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) kot voznik motornega vozila B kategorije dosegel 27 kazenskih točk v cestnem prometu ,izreklo sankcijo prenehanja veljavnosti njegovega vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk. Sklenilo je še, da mora storilec plačati stroške postopka – sodno takso, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sklepa po Zakonu o sodnih taksah (ZST-1).

Proti takemu sklepu je pritožbo vložil storilčev zagovornik. Navaja, da sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka o prekršku ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijani sklep ter vrne zadevo v novo odločitev. Meni, da je sodišče v izpodbijanem sklepu nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj ni ugotavljalo, kdaj so bili storjeni prekrški, v zvezi s katerimi so bili izdani sodba in plačilni nalogi, navedeni v obrazložitvi izpodbijanega sklepa oziroma tega ni navedlo v razlogih izpodbijanega sklepa kar je po mnenju pritožnika absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. čl. ZP-1. Pritožnik meni, da je ugotavljanje časa storitve prekrška odločilno dejstvo, brez katerega ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da so bili prekrški v zvezi s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke, storjeni v obdobju treh let, to je v roku iz tretjega odstavka 22. čl. ZP-1 in ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa, določeni v navedeni določbi ZP-1. Sodišče se v obrazložitvi sklicuje na plačilni nalog opr. št. PN 1 z dne 25. marca 2009 kot enega izmed razlogov oziroma podlag za odločitev o izreku sankcije za odvzem vozniškega dovoljenja. Storilcu nikoli ni bil izdan plačilni nalog z navedeno opravilno številko in navedenim datumom, zato le-ta ne more biti podlaga za izrečeno sankcijo. S tem je sodišče napravilo bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. čl. ZP-1, saj izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe, ki so navedeni v obrazložitvi.

Pritožba ni utemeljena.

Višje sodišče je ob preizkusu izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je sodišče prve stopnje vsa odločilna dejstva v obravnavani zadevi pravilno ugotovilo. Pri tem tudi ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb postopka o prekršku niti niso bile v škodo storilca kršene materialne določbe tega zakona niti ZVCP-1. Ni utemeljena trditev, da pritožniku ni bil vročen plačilni nalog, s katerim mu je bilo skupaj izrečenih 22 kazenskih točk v cestnem prometu. Iz plačilnega naloga PPIUKP N. G. št. 1, ki je opremljen s klavzulo pravnomočnosti in vročilnice k navedenemu plačilnemu nalogu, je namreč razvidno, da storilcu plačilni nalog ni bil izdan na kraju prekrška, pač pa mu je bil plačilni nalog, za prekrške, ki jih je storilec sicer storil dne 17. marca 2009, osebno vročen 25. marca 2009 na naslovu stalnega prebivališča. Glede na to, da je sodišču znano, da je zadnja številka v serijski številki vsakega plačilnega naloga zgolj kontrolna številka, ki se ob vnašanju podatkov v skupno evidenco kazenskih točk ne vpiše, ni nikakršnega dvoma za kateri plačilni nalog oziroma odločbo gre.

Prav tako ni utemeljena pritožba, češ da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, ker sodišče ni ugotavljalo, kdaj so bili storjeni prekrški. Zakon o prekrških (dalje:ZP-1) v tretjem odstavku 22. čl. določa: „Če voznik v času treh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, mu sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk. Izrek sankcije prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ni dopusten, če pretečeta dve leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je storilec dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Za izrek sankcije se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o zastaranju izvršitve sankcije.“. Glede na navedeno zakonsko določbo je torej jasno, da se pri izreku prenehanja veljavnosti sankcije upoštevajo kazenske točke, ki so bile vozniku izrečene s pravnomočnimi odločbami o prekršku v času treh let. Glede na to, da od pravnomočnosti odločbe o prekršku (plačilnega naloga PPIUKP PU N. G., opr. št. PN 1 z dne 25. marca 2009, ki je postala pravnomočna 3. aprila 2009 in s katero je bilo storilcu skupaj izrečenih 22 kazenskih točk v cestnem prometu, zaradi katerih je dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, še nista pretekli dve leti, za izrek sankcije, ki jo je izreklo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom, ni zakonskih ovir. Iz navedenih razlogov je zato višje sodišče neutemeljeno storilčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (168. čl. v zvezi s 3. odst. 163. čl. ZP-1).

Ker s pritožbo ni uspel, je višje sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 147. čl. ZP-1 sklenilo, da mora storilec kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso, ki se odmeri po tarifni št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).