VSK sklep II Ip 560/2009

Pritožbi dolžnika se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 1. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

„1. Sprememba upnika tako, da je nov upnik v predmetnem postopku O. d.o.o., se ne dopusti.“

Pritožba dolžnika zoper 2. točko izreka se zavrže.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) ugotovilo, da je na strani upnika prišlo do spremembe in je tako novi upnik v predmetnem postopku: O., d.o.o.; 2.) Izvršilni zadevi opr.št. In 1 in In 2 združilo v skupno obravnavanje tako, da se vodita pod opr.št. In 2.

Proti navedenemu sklepu je dolžnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo, v kateri opozarja, da sodišče v izreku ni navedlo, kdaj je prišlo do spremembe upnika, čeprav je ta okoliščina po mnenju dolžnika bistvena. Iz spisa izhaja, da na aktivni strani že nekaj let nastopa O. d.o.o., čeprav je sodišče šele po prejemu predloga dolžnika za ustavitev izvršbe z dne 24.8.2009 od imenovane pravne osebe zahtevalo, da predloži dokument, ki ji daje aktivno legitimacijo. S tem je sodišče kršilo 80. čl. ZPP v povezavi s 15. čl. ZIZ. Opozarja na določilo 24. čl. ZIZ in trdi, da pogodba o odstopu terjatve z dne 25.11.2005 ni listina v smislu tega določila, na podlagi katere bi bilo mogoče nadaljevati izvršbo z novim upnikom. Ker je odstopnik terjatve pravna oseba, bi moral to listino podpisati in overiti direktor odstopnika. Vendar pa je dolžnik predložil dokazilo, iz katerega izhaja, da je bil odstopnik 18.12.2007 izbrisan iz sodnega registra, kar pomeni, da je funkcija njegovega direktorja prenehala. Glede na to dne 31.8.2009 pred UE svojega podpisa ni overil direktor družbe O.T. d.o.o., pač pa fizična oseba I.S. Ta pa ni bil imetnik te terjatve. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da naj bi bila pogodba o odstopu terjatve z dne 25.11.2005 overjena pri notarki E.B. iz L., kar evidentno ne drži. Ni jasno, kako je sodišče lahko spregledalo, da je bil podpis overjen pri Upravni enoti L., medtem, ko je imenovana notarka izdala zgolj potrdilo, da gre za prepis originala listine. Razlog za nenavaden postopek je mogoče razložiti, upoštevaje veljavno zakonodajo, I.S. svojega podpisa na listini pri notarju ni mogel overiti, ker notar lahko overi podpis zakonitega zastopnika pravne osebe zgolj v primeru, če tako izhaja iz sodnega registra. Pri upravnih enotah overjajo podpise za namene upravnih zadev. Za sodne postopke upravna overitev podpisa ne pride v poštev. V posledici navedenega je nezakonita tudi odločitev o združitvi izvršilnih zadev, ker O. d.o.o., ni lastnik terjatve do višine 6.508,58 EUR s pp.

Pritožba dolžnika je delno utemeljena, delno pa ni dovoljena.

Pritožnik pravilno opozarja, da iz Pogodbe o odstopu terjatev Ig 1 z dne 25.11.2005 (dalje: Pogodba, priloga A 3) izhaja, da je notarka E.B. (dne 1.9.2009) potrdila, da je navedena listina prepis originala Pogodbe. To pomeni, da ni pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da naj bi imenovana notarka overila Pogodbo. Na slednji se nahaja potrdilo Upravne enote L. z dne 31.8.2009, s katerim je potrjeno, da je I.S. iz I.B. priznal svoj podpis na tej listini, pri čemer je bila njegova istovetnost ugotovljena na podlagi osebne izkaznice.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila navedena overitev opravljena na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Ta v 1. odst. 178. čl. ureja upravno overitev in v 3. odst. 178. čl. določa, da se ne glede na določbe drugih predpisov šteje, da je upravna overitev lastnoročnega podpisa glede postopkov po tem zakonu enakovredna notarski overitvi lastnoročnega podpisa. Po ZUP postopajo upravni organi, ko odločajo v upravnih zadevah (1. člen), v predmetni zadevi pa ni šlo za upravno zadevo. In ker Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 1. in 3. odst. 24. čl. določa, da je treba prehod terjatve na novega upnika dokazati z listino, ki je overjena po zakonu, predložena listina ni takšna listina, upnik ni dokazal prehoda terjatve. Zato je moralo pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika v tem delu ugoditi in izpodbijani sklep v 1. točki spremeniti tako, kot je navedeno v izreku (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ).

V 2. točki izreka je sodišče prve stopnje združilo dva postopka v skupno obravnavanje. Gre za sklep, ki se nanaša na vodstvo postopka, zoper katerega ni pritožbe (3. odst. 270. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), zaradi česar pritožba ni dovoljena in jo je bilo treba zavreči (1. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).