VSL Sklep IV Cp 1259/2021

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v IV. tč. spremeni tako, da se znesek stroškov zniža za 439,20 EUR (na 1.195,36 EUR). Sicer se pritožba zavrne in se sklep sodišče prve stopnje v ostalem delu potrdi.

II. Vsi udeleženci sami krijejo vsak svoje pritožbene stroške.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru nasprotnih udeležencev in razveljavilo svoj sklep z dne 4. 12. 2020 (s tem sklepom je nasprotnima udeležencema prepovedalo približevati se ji na manj kot 100 m, vstopiti v stanovanje, kjer prebiva in vzpostaviti sploh kakršenkoli stik z njo, vse za dobo dvanajstih mesecev) ter zavrnilo predlagateljičine predloge za izdajo ukrepov po Zakonu o o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) z dne 20. 11. 2020, 4. 3. 2021 ter za izrek denarne kazni z dne 8. 3. 2021, 1. 4. 2021 in 14. 5. 2021. Predlagateljici je naložilo, da nasprotnima udeležencema povrne 1.634,56 EUR za stroške postopka. Tako je odločilo, ker je ocenilo, da nasprotna udeleženca predlagateljice, bivše partnerke prvega nasprotnega udeleženca, drugi pa je njegov oče, ne ogrožata.

2Predlagateljica se proti sklepu pritožuje, po svojem pooblaščencu in še lastnoročno, sklicuje se na vse pritožbene razloge, predlaga njegovo razveljavitev in ponovno odločanje o zadevi pred sodiščem prve stopnje. Sodišču očita, da je večkrat, tudi na istem naroku, spreminjalo svoje sklepe, da je sodnica dopustila izpovedbe o zadevah, ki s predmetno nimajo zveze, da je dopuščala sugestivna in kapciozna vprašanja pooblaščenca nasprotnih udeležencev, da ni upoštevala prekluzij navedb in dokazov. Predvsem pa kritizira odločitev sodišča, ko kljub ugotovljenem fizičnem nasilju nad njo 18. 3. 2020, ko je je prvi nasprotni udeleženec zgrabil za vrat in jo porinil na tla, ugodilo ugovoru in izrečene ukrepe razveljavilo. Šlo je za nasilje moškega nad žensko, sporočilo odločitve sodišča je zelo nevarno. Sodišče po mnenju pritožbe ne bi smelo spregledati, da so se vsa dejanja vršila na javnih krajih, nesprejemljivo je stališče, da bi se jih morala predlagateljica izogibati. Končno pritožba navaja, da je sodišče prezrlo, da je predlagateljica upravičenka do brezplačne pravne pomoči, zato ne bi moralo priznane stroške kvečjemu razpoloviti, tudi ne bi smelo za vse tri naroke priznati 400 točk.

3V lastni pritožbi predlagateljica nadrobneje opisuje posamezne dogodke in tudi ona poudarja svojo pravico do gibanja na javnih površinah. Navaja, da je zoper drugega nasprotnega udeleženca podala predlog za pregon, saj naj bi 29. 5. 2021 ponovno prišlo do fizičnega napada.

4Nasprotna udeleženca sta na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev ter opredelila pritožbene stroške.

5Pritožba je delno utemeljena le glede stroškov postopka, sicer pa ni utemeljena.

6Noben od uveljavljanih pritožbenih razlogov glede glavne stvari ni podan; sodišče prve stopnje ni zagrešilo relevantnih napak ne pri vodenju postopka ne pri uporabi materialnega prava, pravilno in dovolj zanesljivo pa je ugotovilo tudi sporna pravno pomembna dejstva.

7Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo, in sicer določbo 3. čl. ZPND, ki prepoveduje in opredeljuje nasilje v družini, ter 19. čl. ZPND, ki določa, da sodišče lahko izreče ukrepe za njegovo preprečevanje. Ukrepov, ki jih ta določba predvideva za preprečevanje nasilja v družini, ni izreklo (oz. je razveljavilo njihov izrek), ker je ugotovilo, da za preprečevanje nasilja niso nujni oz. potrebni.

8Drži, da je vsako nasilje prepovedano. Drži, da je sodišče prve stopnje ugotovilo fizično nasilje prvega nasprotnega udeleženca nad predlagateljico v dogodku 18. 3. 2020, kar je nedopustno in zavržno. Vendar pa je sodišče pravilno ugotovilo, da predlagateljica ni nemočna žrtev, pač pa tudi sama izvajalka nasilja, sicer zlasti verbalnega, in da sama išče ter izziva konflikte z nasprotnima udeležencema, ker stalno hodi v neposredno bližino njunega prebivališča. Pritožnica ima sicer pravico do sprehajanja po javnih površinah, vendar v kontekstu obravnavanih dogodkov sama zase govori okoliščina, da si od vseh možnih sprehajalnih poti izbere ravno neposredno bližino ranča nasprotnih udeležencev, ki ni v bližini njenega prebivališča in do koder se mora torej iz svojega doma posebej pripeljati. Prepoved nasprotnima udeležencema, da se približujeta predlagateljici in da z njo navezujeta stike, zato ni potrebna, smiselna oz. ustrezna zaščita pred nasiljem. Ni namreč ugotovljeno, in tega tudi predlagateljica ne trdi v pritožbi, da bi nasprotna udeleženca zahajala v bližino predlagateljičinega doma oz. jo kjerkoli drugje iskala oz. zalezovala.

9Procesne kršitve, ki jih očita pritožba, so neupoštevne oz. neutemeljene. Pritožnica je zaradi očitka pristranskosti dvakrat neuspešno zahtevala izločitev razpravljajoče sodnice. Očitki o sodničinem dopuščanju sugestivnih oz. kapcioznih vprašanjih niso konkretizirani, niti ni pojasnjeno, kako naj bi to vplivalo na ključne ugotovitve. Enako velja za očitke o dopuščanju razprave o nerelevantnem ter o kršitvah določb o prekluziji. Na svoj dokazni sklep razpravljajoča sodnica ni vezana, gre za sklep procesnega vodstva, ki se lahko glede na potek in sprotne ugotovitve v dokaznem postopku ter upoštevaje vse okoliščine primera spremeni (4. odst. 287. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP), tudi večkrat.

10Delno so utemeljeni le očitki zoper stroškovno odločitev. Po določbi 5. odst. 17. čl. Zakon o odvetništvu je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Nasprotna udeleženca nista bila upravičenca do brezplačne pravne pomoči, zato se njuni odvetniški stroški, ki jih je dolžna povrniti predlagateljica, iz tega naslova ne prepolovijo.

11Res pa je sodišče prve stopnje napačno odmerilo odvetniško postavko za porabljen čas za vse tri opravljene naroke v navedeni zadevi po 400 tč. Po 1. odst. 6. čl. Odvetniške tarife gre za porabljeni čas zlasti med zastopanjem na narokih, ogledih in drugih sorodnih storitvah odvetniku vselej poleg plačila za zastopanje, določenega v tarifnih številkah posebnega dela, za vsake začete nadaljnje pol ure nad eno uro tudi urnina v višini 50 točk, vendar za vsakokratno zastopanje največ do višine postavke, ki je v tarifnih številkah posebnega dela določena za prvo tovrstno zastopanje. Ker je postavka za zastopanje na prvem naroku v tej zadevi 200 tč. (1. tč. tar. št. 23), gre le v tem obsegu lahko tudi plačilo za porabljen čas za sicer dalj časa trajajoče naroke. Odmerjene stroške je bilo zato treba znižati za 3 x 200, torej za 600 tč. (s priznanim DDV), kar znaša 439,20 EUR (3. tč. 365. čl. ZPP v zv. s 42. čl. Zakona o nepravdnem postopku; ZNP-1).

12Pritožba sicer ni utemeljena in ker tudi niso podani razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo v ostalem delu ter sklep potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 42. čl. ZNP-1). Ker se delni pritožbeni uspeh ne nanaša na glavno stvar, je pritožbeno sodišče sklenilo, da vsi udeleženci sami krijejo vsak svoje pritožbene stroške.