VSK sklep Cp 221/2009

Pritožbi se ugodi in razveljavi izpodbijani sklep ter tudi sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 29.8.2007 ter zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje ter hkrati dovoli izbris zaznambe zavrnitve vpisa in ponoven vpis plombe.

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagatelja prejet dne 13.9.2007 in potrdilo sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 29.8.2007, ki je zavrnila predlog za vknjižbo izbrisa hipoteke, izbrisa prepovedi odtujitve in obremenitve ter za vknjižbo pridobitve maksimalne hipoteke pri nepremičnini, vpisani v podvložek št. 3997/48 k.o. P. z oznako 48.E. Tako je sodišče odločilo, ker je predlagatelj predlagal vknjižbo izbrisa dveh hipotek pod Dn. št. 1 in Dn. št. 2 na podlagi izbrisnega dovoljenja B. d.d. z dne 19.12.2006, notarsko overjenega dne 20.12.2006 pod Ov 3 pri notarju in pripadajočih vknjižb (pravilno zaznamb) prepovedi odsvojitve in obremenitve. Predlagatelj je z istim zemljiškoknjižnim predlogom na podlagi overjene okvirne kreditne pogodbe št. 1, sklenjene dne 14.5.2007 z R. d.d. in G. d.o.o., notarsko overjene dne 16.5.2007 pri notarki pod št. Ov 4, predlagal tudi vknjižbo maksimalne hipoteke. Z enim zemljiškoknjižnim predlogom je torej zahteval več vpisov, ki pa ne temeljijo na isti listini, to je v nasprotju z določbo 141. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Predlagani vpisi so zato pravilno zavrnjeni, saj se z enim zemljiškoknjižnim predlogom lahko zahteva več vpisov le, če vsi temeljijo na isti listini, predvideni sta le dve izjemi v tretjem in četrtem odstavku 141. čl. ZZK-1, med katere pa predlaganih vpisov ni mogoče subsumirati, saj gre pri obeh izjemah tudi za vpis lastninske pravice.

Predlagatelj se je zoper sklep pritožil. Meni, da je sklep prvostopenjskega sodišča nepravilen, določba 151. čl. ZZK-1 ni pravilno uporabljena, saj sodišče lahko po tej določbi zemljiškoknjižni predlog zavrne le, če pogoji za dovolitev vpisa niso izpolnjeni, v konkretnem primeru pa so pogoji iz 148. čl. ZZK-1 v celoti izpolnjeni. Sodišče mora smiselno uporabiti zakonske predpise v obravnavanem primeru in ugoditi predlogu glede vseh zahtevanih vpisov. Hipoteke novega upnika seveda ni moč vpisati, če se pred tem ne izbriše prepoved odtujitve in obremenitve v korist prejšnjega upnika, ki je izdal izbrisno dovoljenje. Zadeva postane absurdna, če sodišče ne presoja vsebinsko predlogov pač pa po obliki. Sicer pa bi sodišče lahko vrnilo predlog v popravo, da se razdeli na dva predloga ali to samo tako storilo, če meni, da je oblika tako pomembna in gre za „pomanjkljivosti“, ki jih je mogoče odpraviti. Predlaga, da se glede na četrti odstavek 158. čl. ZZK-1 ugodi ugovoru in sklep o vpisu spremeni tako, da se predlagane vpise dovoli.

Pritožba je utemeljena.

V tem zemljiškoknjižnem postopku je sodišče odločalo o predlogu predlagatelja. Predlagatelj utemeljeno opozarja, da ZZK-1 glede odločanja o vpisih v 148. členu opredeljuje pogoje za dovolitev vpisa, v 149. in 150. členu pa določa, kdaj je zahtevek za vpis utemeljen in kdaj je dovoljen po stanju zemljiške knjige (procesne in materialnopravne predpostavke za vpis), v 151. členu pa določa, kdaj zemljiškoknjižno sodišče zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis, o katerem odloča po uradni dolžnosti, ne opravi. Sodišče prve stopnje je zemljiškoknjižni predlog zavrnilo, kljub temu, da ni ugotovilo, da pogoji za dovolitev vpisa ne bi bili podani, oziroma zahtevek za vpis ne bi bil utemeljen. Res je, da 141. člen ZZK-1 predpisuje pogoje, ki morajo biti podani za kumulacijo zahtevkov za zemljiškoknjižne vpise, s tem predlogom se zahteva več vpisov in je prvostopenjsko sodišče pravilno pojasnilo, da ne gre za take predlagane vpise, glede katerih bi lahko predlagatelj uveljavljal več zahtevkov za vpis v enem samem predlogu. Pogoji za kumulacijo zahtevkov za zemljiškoknjižne vpise torej niso podani. Toda vložen je en, torej skupen predlog za več vpisov, vrstni red se je določil v trenutku, ko je bil pri tem zemljiškoknjižnem sodišču predlog vložen, v tem zemljiškoknjižnem postopku pa se glede vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom, uporablja splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku - ZNP (tretji odstavek 120. čl. ZZK-1), v nepravdnem postopku pa se smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), če ni z navedenim ali drugim zakonom določeno drugače (37. čl. ZNP). Če pogoji za kumulacijo niso izpolnjeni in kumulacija ni dopustna, tudi v določbah ZNP oziroma ZPP ni podlage za zavrnitev oziroma zavrženje enega ali celo obeh zahtevkov oziroma tožbe. Gre za dva samostojna predloga v konkretnem primeru, v poštev pridejo pravila o razdružitvi pravd (člen 300 ZPP) in ne torej zavrnitev predloga, kot je nepravilno postopalo prvostopenjsko sodišče, na kar pravilno opozarja pritožba. Postopanje s spisom, ki se med postopkom razdruži, pa ureja 251. člen Sodnega reda.

Zakonske podlage za zavrnitev predloga torej ni bilo, ustrezne določbe ZZK-1, na katere opozarja tudi pritožnik, in ki dajejo podlago za zavrnitev vpisa, kot zgoraj obrazloženo, niso bile pravilno uporabljene, nepravilna uporaba postopkovnih določb pa je vplivala na pravilnost oziroma zakonitost tega izpodbijanega sklepa, odločitev je napačna, pritožbeno sodišče je zato na podlagi 5. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep ter tudi sklep zemljiškoknjižne referentke razveljavilo in zadevo vrnilo zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa in ponoven vpis plombe. Ob tem ni moglo slediti predlogu za spremembo sklepa zemljiškoknjižne sodnice, saj sodišče prve stopnje zaradi napačne uporabe procesnih predpisov še ni ugotavljalo, ali so podani pogoji za dovolitev vpisa oziroma ali je zahtevek za vpis utemeljen.