UPRS Sodba II U 218/2018-41

I. Tožbi se ugodi. Odločba Uprave za obrambo Maribor št. 833-146/2018-5 z dne 13. 4. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od preteka roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijano odločbo je Uprava za obrambo Maribor odločila, da tožniku kot pogodbenemu pripadniku rezervne sestave Slovenske vojske zaradi zdravljenja, daljšega od 30 dni, od 10. 4. 2018 mirujejo pravice in dolžnosti med pogodbenim opravljanjem vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske. Takšno stanje lahko traja največ do enega leta (točka 1 izreka). Zaradi mirovanja pravic in dolžnosti se tožniku z 10. 4. 2018 preneha obračunavati plačilo za pripravljenost, s tem dnem pa se tudi preneha s pozivanjem pogodbenega pripadnika rezervne sestave na usposabljanje (točka 2 izreka). Tožniku je bilo naloženo, da mora Upravo za obrambo Maribor najkasneje do 9. 4. 2019 obvestiti o poteku zdravljenja in predložiti ustrezno zdravstveno dokumentacijo, če zdravljenje še ne bo zaključeno. V kolikor bo zdravljenje prej zaključeno, mora o tem Upravo za obrambo Maribor takoj obvestiti (točka 3 izreka). Zaradi mirovanja pravic in dolžnosti se že vročeni poziv na usposabljanje v času od 12. 4. 2018 do 20. 4. 2018 umika (točka 4 izreka). Ugotovljeno je bilo, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (točka 5 izreka).

2Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik dne 9. 4. 2018 Upravi za obrambo Maribor (v nadaljevanju: upravni organ) preko svojega pooblaščenca dostavil zdravstveno dokumentacijo z namenom, da opraviči svoj izostanek na mobilizacijskem usposabljanju v času od 12. 4. 2018 do 20. 4. 2018. Iz priložene zdravstvene dokumentacije je razvidno, da je tožnik nezmožen za delo že od 15. 1. 2018.

3Po mnenju Uprave so zaradi zdravljenja tožnika, ki traja že več kot 30 dni, izpolnjeni pogoji za vzpostavitev mirovanja pravic in dolžnosti tožnika med opravljanjem vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske. Uprava ob tem še pripominja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožnik s tem, ko v roku ni prijavil podaljšanja zdravljenja nad 30 dni, kršil določbo 13. člena Uredbe o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (v nadaljevanju: Uredba), po kateri mora pogodbeni pripadnik rezervne sestave upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, v roku 8 dni po podaljšanju zdravljenja nad 30 dni prijaviti zdravljenje zaradi bolezni ali poškodbe. V času zdravljenja, daljšega od 30 dni do največ enega leta, pogodbenemu pripadniku rezervne sestave pravice in dolžnosti mirujejo, v tem času pa mu po četrtem odstavku 19. člena Uredbe tudi ne pripada plačilo za pripravljenost.

4Zoper navedeno odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za obrambo (v nadaljevanju: Ministrstvo) z odločbo št. 833-146/2018-9 z dne 22. 6. 2018 zavrnilo. V obrazložitvi odločbe se Ministrstvo strinja z razlogi za odločitev, ki so navedeni v izpodbijani prvostopni odločbi. Glede pritožbenega očitka o nepravilnem zastopanju tožnika v postopku na prvi stopnji pa pojasnjuje, da je po 54. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) v upravnem postopku lahko pooblaščenec tudi pravna oseba, ki je registrirana za opravljanje določene dejavnosti, ki je v neposredni zvezi s pravicami in obveznostmi, ki jih uveljavlja stranka. Po splošno dostopnih podatkih je pravna oseba A. d.o.o. registrirana za opravljanje drugih pravnih dejavnosti in je zato po 54. členu ZUP sposobna za zastopanje. Dodaja še, da upravni organ v postopku ni imel razloga, da bi dvomil v pristnost predloženega pooblastila.

5Tožnik v tožbi zatrjuje, da družba A. d.o.o. v upravnem postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, ni imela statusa pooblaščenca, saj že po zakonu kot pravna oseba ni mogla imeti pooblastila za vložitev predloga glede mirovanja pravic in obveznosti. V postopku je ravnala samovoljno ter brez njegove vednosti. Izpodbijana odločitev po njegovem mnenju ni obrazložena. Nasprotuje očitku upravnega organa v izpodbijani odločbi o kršitvi 13. člena Uredbe in meni, da je bil v postopku neupravičeno diskriminiran. Po njegovem mnenju bi moral upravni organ namesto izdaje izpodbijane odločbe odpovedati pogodbo o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi, ker vojaške službe tudi v bodoče zaradi poškodbe, ki jo je utrpel maja 2017 na vojaškem usposabljanju, ne bo sposoben opravljati. Glede na navedeno tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo organu v ponovno odločanje. Zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi in DDV.

6V odgovoru na tožbo toženka vztraja pri razlogih za odločitev, ki so navedeni v izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7V nadaljnjih vlogah stranki ponavljata in podrobneje razčlenjujeta svoje navedbe iz tožbe in odgovora na tožbo.

8Tožba je utemeljena.

9V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje odločba, s katero je upravni organ na podlagi 1. točke drugega odstavka 13. člena Uredbe zaradi zdravljenja, daljšega od trideset dni, odločil, da pravice in dolžnosti tožnika med opravljanjem vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske mirujejo.

10V izpodbijani odločbi je navedeno, da je bila ta izdana na predlog tožnikovega pooblaščenca - to je družbe A. d.o.o., ki je dne 9. 4. 2018 v imenu tožnika organu dostavila zdravstveno dokumentacijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje z namenom, da opraviči neudeležbo tožnika na mobilizacijskem usposabljanju, na katerega je bil ta pozvan. Na podlagi priložene zdravstvene dokumentacije, iz katere izhaja, da je bil tožnik nezmožen za delo že od 15. 1. 2018, je upravni organ izdal izpodbijano odločbo, ki je bila vročena družbi A. d.o.o.

11V tožbi v upravnem sporu tožnik upravnemu organu očita, da je družbo A. d.o.o. v postopku izdaje izpodbijane odločbe nepravilno štel za njegovega pooblaščenca.

12Subjekte, ki lahko v upravnem postopku nastopajo kot pooblaščenci stranke, opredeljuje ZUP v 54. členu. Po navedeni določbi je lahko pooblaščenec vsakdo, ki je poslovno popolnoma sposoben (prvi odstavek 54. člena ZUP). Za zastopanje pred organom pa je mogoče pooblastiti tudi odvetniško družbo (drugi odstavek 54. člena ZUP) ter fizično ali pravno osebo, ki je registrirana za opravljanje določene dejavnosti, ki je v neposredni zvezi s pravicami in obveznostmi, ki jih uveljavlja stranka (tretji odstavek 54. člena ZUP).

13Kot izhaja iz citirane določbe zakona, lahko stranko v upravnem postopku poleg odvetniške družbe zastopajo tudi druge pravne osebe, med katere sodijo tudi gospodarske družbe, a le pod pogojem, da so registrirane za opravljanje določene dejavnosti, ki je v neposredni zvezi s pravicami in obveznostmi, ki jih v upravnem postopku uveljavlja stranka. Kdaj se šteje, da je registrirana dejavnost pravne osebe v neposredni zvezi s pravicami in obveznostmi stranke v konkretni upravni zadevi, izhaja iz pravnih predpisov, ki urejajo določeno upravnopravno področje in ki dajejo pravni osebi v postopku upravičenje za izvedbo posameznih opravil. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko tako investitorja gradnje kot njegov pooblaščenec zastopa projektantsko podjetje, ki je za investitorja na podlagi določb zakona, ki ureja gradnjo objektov, izdelalo projektno dokumentacijo¹. Da bi bila (pravna) dejavnost, za opravljanje katere je registrirana družba A. d.o.o., v kakršnikoli zvezi s tožnikovimi pravicami in obveznostmi, ki jih ima ta kot pogodbeni pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske, iz določb Zakona o obrambi in iz Uredbe ne izhaja. Zato omenjena družba v postopku odločanja o mirovanju pravic in dolžnosti, ki se začne in vodi po uradni dolžnosti, že po zakonu ni bila upravičena zastopati tožnika.

14Upravni organ ji zato tudi izpodbijane odločbe ne bi smel vročiti. To bi moral vročiti tožniku osebno. Kadar stranka v postopku nima pooblaščenca ali zakonitega zastopnika, se namreč upravne odločbe vselej vročajo stranki osebno (prvi odstavek 87. člena v zvezi s prvim odstavkom 88. člena ZUP).

15Glede na obrazloženo sodišče ugotavlja, da tožnika v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni zastopala upravičena oseba (4. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), kar predstavlja po tretjem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) absolutno bistveno kršitev pravil postopka, za katero se že po zakonu domneva, da ima vpliv na zakonitost in pravilnost odločbe. Tožbi je zato sodišče ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo upravnemu organu v ponovno odločanje.

16O stroških je sodišče odločilo v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri je toženka, kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožnik upravičen do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženki.

17Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

18Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter predloženega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi absolutne bistvene kršitve pravil upravnega postopka ugoditi, izpodbijano odločbo odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

¹ Sodba Upravnega sodišča RS opr. št II U 119/2010 z dne 22. 2. 2012.