VSM Sodba II Kp 15748/2021

I. Pritožbi zagovornika obdolženega D.Š. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se obdolženemu v skladu z določilom člena 57 Kazenskega zakonika izreče pogojna obsodba, v kateri se mu z napadeno sodbo izrečena kazen 6 (šest) mesecev zapora šteje za določeno in hkrati izreče, da ta kazen ne bo izrečena, če obdolženi v preizkusni dobi 2 (dveh) let ne bo storil novega kaznivega dejanja, ter odpadejo določbe o alternativnem prestajanju kazni iz člena 86 Kazenskega zakonika, ki izhajajo iz izreka napadene sodbe.

II. Nagrada in potrebni izdatki obdolženčevega zagovornika po uradni dolžnosti, bremenijo proračun.

1Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega D.Š. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi pri športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu je z uporabo 3. točke drugega odstavka 51. člena KZ-1 izreklo kazen šest mesecev zapora, ki se bo po osmem odstavku 86. člena KZ-1 izvršila z delom v splošno korist v trajanju 360 ur, ki jih mora obdolženi opraviti v obdobju največ dveh let od pravnomočnosti sodbe. Delo v splošno korist se opravlja brez nadomestila. Če obsojenec v celoti ali deloma ne izpolnjuje nalog v okviru dela v splošno korist ali ne izpolnjuje navodil v okviru varstvenega nadzorstva, ali se izmika stiku s svetovalcem, ali drugače krši obveznosti iz dela v splošno korist, sodišče s sklepom odloči, da se izrečena kazen zapora v obsegu neopravljenega dela, izvrši. Na podlagi desetega odstavka (pravilno 86. člena) 186. člena KZ-1 se za čas opravljanja dela v splošno korist določi varstveno nadzorstvo v okviru pristojnega centra za probacijo. Na podlagi petega odstavka 186. člena KZ-1 se zasežena prepovedana droga (tablete Sanval) vzame. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter stroški in nagrada zagovornika bremenijo proračun.

2Zoper takšno sodbo se je zaradi odločbe o kazenski sankciji iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona pritožil zagovornik obdolženega. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in obdolžencu izreče pogojno obsodbo oziroma napadeno sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Pregled zadeve pred pritožbenim sodiščem je pokazal naslednje:

4Zagovornik se pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitev kazenskega zakona, ne da bi pri tem konkretiziral katere kršitve iz členov 371 in 372 ZKP uveljavlja. V obrazložitvi svoje pritožbe navaja, da je sodišče prve stopnje obdolžencu izreklo pretirano kazensko sankcijo, kljub določitvi njene izvršitve z delom v splošno korist. Sodišču prve stopnje očita, da je obdolženega napačno štelo za predkaznovanega, saj bi morale biti že izrečene kazni obdolžencu brisane iz kazenske evidence, ter se pri tem sklicuje na določbe člena 82 KZ-1 in da je premalo upoštevalo olajševalne okoliščine. Zagovornik je k pritožbi priložil tudi odločbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, iz katere izhaja, da je obdolženi invalid in kot tak nezaposljiv, zaradi česar bi mu bilo tudi onemogočeno opravljanje dela v splošno korist.

5Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima sicer zagovornik prav, ko se sklicuje na določbe člena 82 KZ-1, saj bi tudi po oceni pritožbenega sodišča morala biti obdolžencu kazen po sodbi Okrajnega sodišča v Trebnjem I K 7053/2014 z dne 7. 10. 2014, s katero mu je bila za kaznivo dejanje iz člena 300/I KZ-1 izrečena pogojna obsodba devet mesecev zapora s preizkusno dobo treh let, izbrisana iz kazenske evidence dne 7. 10. 2018, skladno z določilom člena 82/IV-2 KZ-1, ki zahteva za izbris eno leto od takrat, ko je pretekla preizkusna doba, ki je pretekla dne 7. 10. 2017. Ostale pritožbene navedbe zagovornika glede izbrisa drugih sodb, ki izhajajo iz izpiska kazenske evidence, pa je potrebno povedati, da zagovornik nima prav, saj spregleda, da se obsodbe iz kazenske evidence izbrišejo v določenem roku le, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja, za izbris določene kazni pa je odločilen čas izvršitve kazni in ne izreka kazni.

6Ostale olajševalne okoliščine na katere se sklicuje zagovornik v pritožbi je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, in jim dalo ustrezno težo, kar se kaže pri omilitvenih določilih, ki jih je sodišče prve stopnje upoštevalo pri izrekanju kazni, ko je obdolženemu kazen znižalo pod spodnjo mejo določene kazni kar za polovico. Pritožbeno sodišče pa je upoštevalo pritožbene navedbe zagovornika, da je obdolženi nesposoben za delo v splošno korist, za kar je pritožbi priložil tudi dokaz in sicer Odločbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki to potrjuje in iz katere izhaja, da je obdolženi nezaposljiv, zaradi česar se je odločilo in poseglo v izrek zaporne kazni, ki jo je sodišče prve stopnje izreklo obdolžencu tako, da je obdolžencu izreklo pogojno obsodbo, pri čemer je štelo kazen šest mesecev zapora za določeno in mu izreklo preizkusno dobo dveh let. Kot že navedeno je sodišče prve stopnje obdolžencu izreklo omiljeno zaporno kazen, zato po oceni pritožbenega sodišča ni nobenega razloga, da bi se ta kazen še znižala, za kar se neuspešno zavzema zagovornik. Pritožbeno sodišče je namreč prepričano, da bo tudi izrečena pogojna obsodba tako vplivala na obdolženca, da ta v bodoče ne bo ponavljal tovrstnih kaznivih dejanj. Kot posledica izrečene pogojne obsodbe, so iz izreka napadene sodbe odpadle tudi določbe o alternativnem prestajanju zaporne kazni iz člena 86 KZ-1.

7Iz navedenih razlogov, in ker pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu napadene sodbe, skladno z določilom člena 383/I ZKP ni ugotovilo kršitev zakona, na katere je dolžno paziti, je o pritožbi zagovornika odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe.

8Ker je bilo z odločbo pritožbenega sodišča odločeno obdolžencu v korist, izrek o plačilu stroškov pritožbenega sodišča in sicer sodne takse odpade (člen 98/II ZKP), izdatki in nagrada zagovornika obdolženega pa bremeni proračun (člen 97/I ZKP).