VSL Sklep V Kp 9324/2016

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) predlog zagovornikov obtoženega A. A. za izločitev dokazov kot neutemeljen zavrnilo.

2Zoper sklep so se pritožili obtoženčevi zagovorniki brez navedbe pritožbenega razloga in predlagali, naj višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlogu za izločitev nezakonitih dokazov ugodi oziroma podrejeno vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče po pregledu spisovnih podatkov, izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb ugotavlja, da obtoženčevi zagovorniki v vsaki fazi tega kazenskega postopka, ki teče zoper obtoženega A. A., predlagajo izločitev dokazov, ker ti po mnenju obrambe slonijo na nezakoniti in v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča hrambi DNK vzorca obtoženega.

5Kot je razvidno iz razlogov izpodbijanega sklepa, je bilo o vsebinsko enakem izločitvenem predlogu pravnomočno odločeno s sklepom sodišča prve stopnje III Kpr 9324/2016 z dne 1. 4. 2016 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani V K 9324/2016 z dne 1. 6. 2016, ko je bil predlog zagovornika za izločitev dokazov kot neutemeljen zavrnjen. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu v točkah 9 do 12 konkretno, izčrpno in pravilno navedlo vsa relevantna dejstva ter tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da so podatki v evidenci DNK preiskav, pridobljeni na podlagi vzorca sline obtoženca odvzetega dne 24. 9. 2003, bili zakonito hranjeni in jih je bilo dopustno uporabiti za preiskavo bioloških sledi v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani II K 75/2005, v katerem je bila obtožencu izrečena obsodilna sodba, zato je podana pravna podlaga za hrambo vzorca obtoženčevega DNK v evidenci DNK in je primerjalni vzorec obtoženega skladno z določbami 128. in 129. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) še vedno zakonito hranjen v evidenci DNK. Obtoženec je bil naknadno še večkrat pravnomočno obsojen, pri vsaki kasnejši storitvi kaznivega dejanja bi mu lahko policija glede na kasnejše pravnomočne obsodbe upravičeno vzela tudi vzorec DNK, zaradi česar se s kasnejšimi kriminalistično tehničnimi obdelavami obtoženega čas hrambe njegovega DNK vzorca veljavno podaljšuje.

6To pa pomeni, da je bila zakonita in pravilna tudi primerjava DNK profila iz evidence policije s sledovi najdenimi na kraju kaznivega dejanja, obravnavanem v tem kazenskem postopku, ko so v najdenih in zaseženih črnih nogavicah – pajkicah, našli v mešanici biološke sledi tudi večinsko sled obtoženega A. A. Ta okoliščina ga povezuje s kaznivim dejanjem, ki se mu po pravnomočni obtožnici tudi očita. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa in se v izogib ponavljanju nanje tudi sklicuje.

7Zagovorniki v pritožbi trdijo, da je stališče sodišča napačno, kar po presoji pritožbenega sodišča ni, ker je bil že prvotno vzeti vzorec iz leta 2003 pravilno in zakonito hranjen glede na vse kasnejše izrečene obsodilne sodbe in je vztrajno stališče obrambe, da bi DNK vzorec sline, odvzet leta 2003, že moral biti uničen in izbrisan iz DNK evidence, evidentno napačno.

8Res je obramba predlagala sodišču opravo poizvedb na Generalni policijski upravi oziroma na MNZ ter policiji v zvezi s časovnimi in krajevnimi okoliščinami in razlogom odvzema vzorca DNK obtožencu leta 2003, kar je sodišče tudi storilo, poleg tega je tudi obramba opravljala lastne poizvedbe o teh dejstvih in se tudi ti podatki nahajajo v tem kazenskem spisu.

9Neutemeljene so pritožbene trditve, da je pojasnjevanje sodišča napačno, da je obtoženi v kazenski zadevi II K 75/2005 bil spoznan za krivega kaznivega dejanja velike tatvine, ko naj bi bila v tem konkretnem primeru 31. 3. 2004 opravljena preiskava bioloških sledi, ker da je organ že po pravnomočnosti sodbe uporabil podatke, ki bi morali biti izbrisani in so bili nezakoniti. Trditev o nezakoniti uporabi podatkov DNK obtoženčevega profila ni točna in je nepravilna, bistveno je, da je bilo že v tem kazenskem postopku pravnomočno presojeno, da je bil DNK vzorec obtoženčeve sline zakonito hranjen ves čas od prvega odvzema dalje. Protispisna je tudi pritožbena trditev, da je bila v kazenskem postopku II K 75/2005 preiskava bioloških sledi, opravljena 31. 3. 2004, nezakonita, saj je bilo že v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani V Kp 9324/2016–101 z dne 1. 6. 2016, obrambi odgovorjeno, da je bila ta preiskava bioloških sledi opravljena še preden je bil postopek pred Okrožnim sodiščem v Kranju K 188/2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 702/2004 pravnomočno končan.

10Neutemeljena je tudi pavšalna pritožbena trditev, da „so vse te analize, na katere se sklicuje sodišče v napadanem sklepu, nezakonite, da bi bil že to razlog za izločitev nezakonitih dokazov.“

11Sodišče ni kršilo obtoženčeve pravice do obrambe in do ugotovitve dejanskega stanja. Ne drži, da ni pridobilo podatkov o hranjenju DNK, saj je to izrecno razvidno iz točk 10, 11 in 12 izpodbijanega sklepa, da je sodišče prve stopnje tovrstne poizvedbe opravljalo in tudi dobilo odgovor. Popolnoma brezpredmetni so tudi pritožbeni dvomi v zakonitost odvzema DNK vzorcev „kadarkoli“, o pravilni hrambi, ali jih je vzela pooblaščena oseba in ali so bili zaradi nezakonite hrambe oziroma pridobivanja konec leta 2020 oziroma leta 2021 DNK vzorci uničeni, ko je morala policija na podlagi varovanja zasebnosti človekovih pravic in zakonitosti uničiti 6000 DNK profilov kot nezakonitih.

12Te pritožbene trditve nikakor ne vplivajo na pravilno presojo sodišča prve stopnje o zakonitosti hrambe obtoženčevega DNK profila in o zakonitosti opravljene primerjave z na kraju kaznivega dejanja najdenimi biološkimi sledmi obtoženca.

13Ker torej pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.