VSL Sodba II Cp 875/2021

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je ugotovilo ničnost kupoprodajne pogodbe z dne 7. 1. 2019, podpisane med tožnikom in tožencem (I. točka izreka). Tožencu je naložilo povračilo 493,93 EUR tožnikovih pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2Zoper takšno odločitev vlaga toženec pravočasno pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Opozarja na nepravilnost vročitve, saj je bila tožba vročena njegovemu očetu, ki je starejši gospod in ima težave s spominom. Pošto je odložil nekje v hiši in nanjo pozabil. Oče tudi ni pooblaščen za sprejemanje pošte v njegovem imenu. Tožba mu ni bila pravilno vročena v skladu z določbo prvega odstavka 142. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Vročena bi mu morala biti osebno, kar pa podatki v spisu ne izkazujejo.

Tožba je nesklepčna, ker se glasi na ugotovitev ničnosti, iz trditvene podlage pa izhaja, da naj bi bila pogodba podpisana pod vplivom sile in grožnje. To pa sta razloga za izpodbojnost in ne ničnost pogodbe.

Tožbeni zahtevek je tudi neutemeljen. Tožniku je namreč posodil znesek v višini 50.000,00 EUR, kar je predmet pravde, ki se pod opr. št. II P 1231/2019 vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Tako s tožnikom, kot z njegovim očetom so bili dogovorjeni, da bo nepremičnina na naslovu A., prodana njemu. Tožnikov oče mu je obljubil, da bo posojilo, dano njegovemu sinu, upoštevano tudi pri kupnini za predmetno nepremičnino. Pogodba je bila poslana tožnikovi pooblaščenki, da se z njeno vsebino seznani. Nato bi morala biti poslana še na FURS, tožnik pa bi moral overiti podpis pri notarju. Namesto tega pa je prišlo do kazenske ovadbe in vložitve predmetne tožbe. Vse to pa na pobudo tožnikove prijateljice oziroma partnerke B. B. Pogodba ni podpisana pod vplivom sile ali grožnje, zato ni nična.

3Toženec predlaga, da pritožbeno sodišče tožbeni zahtevek zavrne in tožnika zaveže k plačilu vsem v tem postopku nastalih pravdnih stroškov.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je utemeljeno izdalo zamudno sodbo, saj so tudi po prepričanju pritožbenega sodišča izpolnjeni pogoji za njeno izdajo, določeni v 318. členu ZPP.

6Tožba je bila tožencu pravilno vročena – v skladu z določbo 142. člena ZPP v povezavi s 140. členom istega zakona, ki ureja nadomestno vročitev. Pisanje je bilo vročeno odraslemu članu gospodinjstva, ki ga je bil dolžan sprejeti. Takšna vročitev učinkuje, ko je pisanje vročeno kateri izmed oseb, navedenih v prvem odstavku 140. člena ZPP, kamor je treba uvrstiti tudi toženčevega očeta. Za učinkovitost vročitve tudi ni bistveno, ali je ta oseba pisanja dejansko predala naslovniku in kdaj je to storila. Vendar pa oseba, ki je pisanje dejansko sprejela, odškodninsko odgovarja, če pisanja naslovniku ni izročila.¹ Po določbi četrtega odstavka 140. člena ZPP izročitev pisanja drugi osebi ni dovoljena, če je ta udeleženka v pravdi kot nasprotnik tistega, ki naj se mu pisanje vroči. Ta okoliščina v obravnavani zadevi ni podana. Tudi posplošeno sklicevanje na očetov slab spomin ne more imeti želene teže. Pritožnik bi moral trditev tudi dokazno podpreti z ustrezno zdravstveno dokumentacijo, ki bi izkazovale zdravstvene težave.

7Podana je tudi okoliščina iz 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. Tožnik je navedel celokupen sklep dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je v točkah 8 do 10 obrazložitve izpodbijane sodbe to tudi ustrezno in prepričljivo argumentiralo. S temi argumenti se pritožba ne sooči, ampak le posplošeno navede, da je tožba nesklepčna, ker se tožbeni zahtevek glasi na ugotovitev ničnosti, medtem ko iz trditvene podlage izhaja, da je bila pogodba podpisana pod vplivom sile in grožnje, kar pa je razlog za izpodbojnost. Izhajalo je iz pravilnega materialnopravnega izhodišča, ki ga je našlo v določbi 86. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Svojo določitev je oprlo na utrjeno sodno prakso Vrhovnega sodišča, ki je prepoznalo ničnost pogodb, sklenjenih pod vplivom grožnje. To velja še posebej za primere, ko je ena od strank pogodbe, žrtev izsiljevanja in pogodbo podpiše pod vplivom groženj nasprotne stranke, ob tem pa ne prejme niti izpolnitve, ki naj bi ji na podlagi takšne pogodbe pripadala. Takšen dejanski stan izpodbojne pogodbe zaradi napak volje sega v sfero neobstoječe pogodbe. Okoliščine, ki jih je v točki 10 obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo sodišče prve stopnje, tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljujejo sklepanje, da sporna pogodba nasprotuje temeljnim pravnim načelom in morali, zato je nična.

8Toženčeva pritožbena zatrjevanja glede okoliščin sklepanja sporne kupoprodajne pogodbe so neupoštevna. Tovrstna zatrjevanja bi moral podati že v odgovoru na tožbo. Ker pa nanjo v zakonskem roku ni odgovoril, se tožnikova dejstva v skladu s sistemom afirmativne litiskontestacije štejejo za priznana. Toženec pa v pritožbi ne more uveljavljati zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in šele v pritožbi podajati trditvene podlage.

9Glede na pojasnjeno pritožbo ni utemeljena, podani pa tudi niso pritožbeni razlogi, na katere pritožbeno sodišče – skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP – pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen. Tožnikov odgovor na pritožbo pa ni v bistvenem prispeval k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato stroške, ki jih je imel z njim, nosi sam (154., 155. in 165. člen ZPP).

¹ Primerjaj Galič, A. in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga, GV Založba, stran 557.