VSRS Sklep VIII DoR 110/2021-7

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, s katero je tožnica zahtevala odpravo odredbe tožene stranke z dne 14. 12. 2018 o odvzemu vodstvenih pooblastil in vodstvenih nalog in odredbe z dne 21. 8. 2018 o začasnem opravljanju drugega ustreznega dela. Tožbo je zavrglo na podlagi določbe prvega odstavka 274. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ki določa, da predsednik senata po predhodnem preizkusu tožbe izda sklep, s katerim se tožba zavrže, če ugotovi, da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe. Presodilo je, da tožnica ne more imeti več pravnega interesa za izpodbijanje odredbe o odvzemu vodstvenih pooblastil, saj se tudi v primeru odprave te odredbe njen delovnopravni položaj ne bi v ničemer spremenil. Tožnica je namreč še vedno zaposlena na delovnem mestu farmacevt I, zahtevek za reintegracijo na delovno mesto vodje del, na katerem je imela vodstvena pooblastila pa je bil zavrnjen. Na tožničin delovnopravni položaj tudi ne bi vplivala morebitna odprava odredbe o začasnem opravljanju drugega ustreznega dela, saj je veljavnost te odredbe že potekla.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo v delu, ki se nanaša na stroške postopka, sicer pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo nespremenjeni del sklepa sodišča prve stopnje. Presodilo je, da je odločitev o zavrženju tožbe sicer pravilna, vendar iz drugih razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje. Tožničin zahtevek na odpravo odredb ne spada v sodno pristojnost. Tožnica je na podlagi prvega odstavka 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013) sicer vložila zahtevo za odpravo kršitev iz delovnega razmerja, vendar pa v nadaljevanju ni postavila zahtevka za priznanje pravic iz delovnega razmerja (vsaj za določen čas) in tudi ni vtoževala odškodnine zaradi šikaniranja in prav tako ne za razlike v plači, ampak se je zahtevek glasil le na odpravo odredb, kar pa ne spada v sodno pristojnost. Vprašanje tožničinega pravnega interesa bi prišlo na vrsto šele v primeru uveljavljanja dopustnega sodnega varstva.

3Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanja, ali sodišče s tem, ko je tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja pravne koristi tožeče stranke pravilno uporabilo določbe ZPP glede zavrženja tožbe zaradi pomanjkanja pravne koristi.

4Predlog ni utemeljen.

5Prvi odstavek 367a. člena ZPP določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih, če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, saj je predlog usmerjen izključno zoper razloge sklepa sodišča prve stopnje in ne zoper razloge sklepa sodišča druge stopnje. Zato je vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367c. člena ZPP predlog zavrnilo.

7Odločitev je bila sprejeta soglasno.