VSRS Sklep VIII DoR 42/2021-8

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje v zvezi z višino prisojene odškodnine storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in pravilno uporabilo materialno pravo.

1Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da je dolžna prvemu tožniku plačati odškodnino v višini 3.750,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 7. 2015 dalje do plačila, v ostalem pa je tožbeni zahtevek prvega tožnika zavrnilo (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna drugemu tožniku plačati odškodnino v višini 5.250,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 7. 2015 dalje do plačila, v preostalem pa je tožbeni zahtevek drugega tožnika zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je še, da bo o stroških odločeno po pravnomočnosti sodbe s posebnim sklepom (III. točka izreka).

2Zoper navedeno sodbo sta se pritožila tožnika in tožena stranka. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je znesek odškodnine, ki jo je dolžna tožena stranka plačati prvemu tožniku, zvišalo na 11.000,00 EUR, znesek odškodnine, ki jo je dolžna tožena stranka plačati drugemu tožniku, pa na 11.600,00 EUR, medtem ko je v presežku njuna tožbena zahtevka zavrnilo (I. točka izreka). V preostalem je njuni pritožbi in v celoti pritožbo tožene stranke zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (II. točka izreka). Odločilo je še, da tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožnikoma pa je dolžna povrniti njune stroške pritožbenega postopka v znesku 893,06 EUR v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

3Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije. V njem sprašuje, ali je odločitev sodišča druge stopnje o tem, da tožnika nista soprispevala k nastanku škode, pravilna; ali je sodišče druge stopnje z izvedbo dokaza z izvedenci psihiatrične stroke izvedlo informativni dokaz in s tem odstopilo od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS; ali je z zavrnitvijo dokaznega predloga po angažiranju drugih izvedencev prekršilo določbo 227. člena Zakona o pravdnem postopku¹ ter toženi stranki odvzelo pravico do izjave in do učinkovitega sodnega varstva; ali je v zvezi s prisojeno odškodnino storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in pravilno uporabilo materialno pravo.

4Predlog je utemeljen.

5Sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena ZPP dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je sodna praksa višjih sodišč neenotna; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6Vrhovno sodišče ugotavlja, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog v tem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.

¹ ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji.