VSL Sklep I Cp 628/2021

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je zavrglo t. i. "ugovor pravne in procesne narave zoper pravdni postopek P 000/2010-I in zahtevo za vrnitev v prvotno stanje zaradi kršenja ustavnih jamstev in človekovih pravic v pravdnem postopku z dne 15. 10. 2015", ki po vsebini predstavlja pritožbo zoper sodbo z dne 12. 5. 2013 (I. točka izreka). Predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe I P 000/2010 z dne 12. 5. 2013 pa je zavrnilo (II. točka izreka).

2Zoper takšno odločitev se pritožuje prva toženka, ki opozarja na napačno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kršitev pravil postopka, napačno uporabo materialnega prava ter kršitve Ustave RS, ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo navodil sodišča druge stopnje. Sodišče prve stopnje je tudi v izpodbijanem sklepu ponovilo vse dosedanje pavšalne, nepreverjene in nedokazane trditve; dokazov pa ni izvedlo ter se ni ukvarjalo s ključnimi dejstvi, ki bi omogočali presojo o pravočasnosti pritožbe. S sodbo v zadevi I P 000/2010 se je seznanila oktobra 2015, pritožbo pa vložila 13. 10. 2015, zato je pritožba pravočasna. Opozarja, da nadomestna vročitev po osebah, določenih v 140. členu, ni dopustna, če obstaja navzkrižje interesov. Nasprotuje ugotovitvi, da gre za obveznosti po drugem odstavku 56. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Neresnične so trditve sodišča prve stopnje, da so bile priloge 1 do 19 poslane šele s pritožbo z dne 2. 2. 2017. Dokumentirano so bile poslane že s pritožbo z dne 13. 10. 2015. Sodišče prve stopnje te pritožbe vse do sedaj še ni obravnavalo in ni izvedlo nobenih dokazov ali zaslišanj. Poudarja, da je bil drugi toženec 1. 7. 2019 v kazenski zadevi I K 000/2010 oproščen vseh obtožb tako glede kaznivih dejanj kot povzročitve premoženjske škode tožniku. Izkazalo se je, da ni šlo za nobeno oškodovanje tožnika, temveč za hipotetično vrednost, koliko bi tožnik več zaslužil, če bi bila kupljena nepremičnina gradbena in ne kmetijska parcela.

Predlaga, da pritožbeno sodišče o njeni pritožbi vsebinsko odloči.

3Pritožba je bila vročena v odgovor tožniku, ki pa se nanjo ni odzval.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je vlogo prve toženke, ki jo je naslovila kot „ugovor pravne in procesne narave zoper pravdni postopek P 000/2010-I in zahteva za vrnitev v prvotno stanje zaradi kršenja ustavnih jamstev in človekovih pravic v pravdnem postopku“ že obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje in predlog za obnovo postopka. Prvi je bil zavrnjen s sklepom z dne 29. 12. 2016, drugi pa je bil s sklepom z dne 15. 3. 2018 zavržen. Ob presoji odločitve o zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti na sodbi I P 000/2010 z dne 12. 5. 2013 pa je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 16. 11. 2018 pritožbi prve toženke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. Sodišču prve stopnje je dalo napotek, da t. i. „ugovor pravne in procesne narave zoper pravdni postopek P 000/2010-I in zahtevo za vrnitev v prvotno stanje zaradi kršenja ustavnih jamstev in človekovih pravic v pravdnem postopku z dne 15. 10. 2015“ obravnava še kot pritožbo zoper sodbo v zadevi I P 000/2010 z dne 12. 5. 2013. Temu je sodišče prve stopnje sledilo in s sklepom z dne 11. 12. 2018 pritožbo kot prepozno zavrglo. Po ponovni pritožbi prve toženke zoper to odločitev je pritožbeno sodišče s sklepom z dne 8. 7. 2019 pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče prve stopnje je napotilo, da opravi presojo pravočasnosti pritožbe ter izvede dokazni postopek in zasliši oba toženca.

6V obravnavani zadevi sodišče presoja, ali je pritožba, naslovljena kot "ugovor pravne in procesne narave zoper pravdni postopek P 3116/2010-I in zahteva za vrnitev v prvotno stanje zaradi kršenja ustavnih jamstev in človekovih pravic v pravdnem postopku", ki jo je prva toženka vložila 19. 10. 2015, pravočasna. Odgovor na vprašanje je negativen; razlogom, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje, pa v celoti pritrjuje tudi pritožbeno sodišče.

7Vročitev sodbe z dne 12. 5. 2013 je bila prvi toženki pravilno opravljena - v skladu z določbo 142. člena ZPP v povezavi s 140. členom istega zakona, ki ureja nadomestno vročitev. Pisanje je bilo vročeno odraslemu članu gospodinjstva, ki ga je bil dolžan sprejeti, in sicer drugemu tožencu. Takšna vročitev učinkuje, ko je pisanje vročeno kateri izmed oseb, navedenih v prvem odstavku 140. člena ZPP, kamor je treba uvrstiti tudi drugega toženca. Za učinkovitost vročitve tudi ni bistveno, ali je ta oseba pisanje dejansko predala naslovniku in kdaj je to storila. Vendar pa oseba, ki je pisanje dejansko sprejela, odškodninsko odgovarja, če pisanja naslovniku ni izročila.¹ Okoliščina, da pisanje naslovniku ni bilo izročeno, je lahko upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. S tega vidika pa je bila obravnavana pritožba že tudi presojana.

8Po določbi četrtega odstavka 140. člena ZPP izročitev pisanja drugi osebi ni dovoljena, če je ta udeležena v pravdi kot nasprotnik tistega, ki naj se mu pisanje vroči. Ta okoliščina v obravnavani zadevi ni podana, saj toženca, ki sta zakonca, oba nastopata na strani tožene stranke. Prva toženka pa v pritožbi z dne 15. 10. 2015 na morebitno nasprotje v interesnih ni opozorila.

9V pritožbi z dne 15. 10. 2015 prva toženka opozarja, da je postopek tekel brez njene vednosti in da ji sodba ni bila vročena. Vendar pa - kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje - posplošeno zatrjevanje o odsotnosti vročitve sodbe še ne zadostuje. Vročilnica je potrdilo o vročitvi ter je javna listina. Z njo je vročitev dokazana. V spisu se nahaja vročilnica z vsemi potrebnimi sestavinami, zato bi morala prva toženka že v pritožbi z dne 15. 10. 2015 ponuditi ustrezno trditveno in dokazno podlago, da ji sodno pisanje ni bilo vročeno. O razmerju med njo in drugim tožencem ter o razlogih, da ji ta pošiljke ni predal, v pritožbi ne navaja ničesar. V pritožbi z dne 15. 10. 2015 ne predlaga lastnega zaslišanja, pa tudi ne zaslišanja drugega toženca ali postavitve izvedenca grafološke stroke. Prva toženka tako ni ponudila pravočasne trditvene podlage in dokazne opore. Predlog za zaslišanje tožencev in postavitev izvedenca grafološke stroke je podala šele v pritožbah zoper sklepe z dne 15. 3. 2018, ki so zanjo predstavljali neugodne rešitve.

10Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju sodišča prve stopnje, da je bila prva toženka v okviru procesne skrbnosti dolžna ustrezno trditveno in dokazno podlago navesti že v pritožbi z dne 15. 10. 2015. Ker tega ni storila, ni uspela izpodbiti domneve o resničnosti vsebine javne listine - vročilnice z dne 14. 6. 2013 - ki izkazuje vročitev sodbe sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje zaradi prepozno podanih dokazov za zaslišanje tožencev k njihovi izvedbi utemeljeno ni pristopilo. Zaradi prepozno podanih dokazov pa so neutemeljeni tudi njeni pritožbeni očitki o tem, da ji je bila odvzeta možnost obravnavanja v postopku in zagrešena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

11Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere - skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP - pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12O pritožbenih stroških pritožbeno sodišče ni odločalo, ker jih pritožnica ni priglasila.

¹ Primerjaj Galič, A. in drugi: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, prva knjiga, GV Založba, str. 557.