VSM Sklep IV Kp 16411/2019

I. Pritožba zagovornika obsojenega G. Z. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenec je dolžan plačati sodno takso v višini 224,00 EUR.

1Okrajno sodišče v Gornji Radgoni je z uvodoma navedenim sklepom (na podlagi drugega odstavka 422. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP)) kot prepozno zavrglo zahtevo za varstvo zakonitosti obsojenega G. Z. z dne 31. 3. 2021. Odločilo je še, da je obsojenec dolžan plačati sodno takso v višini 140,00 EUR.

2Zoper sklep se je pritožil obsojenčev zagovornik zaradi vseh pritožbenih razlogov, kot navaja v uvodu pritožbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Zagovornik se ne strinja z zaključkom izpodbijanega sklepa, da se je rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti iztekel 23. 3. 2021. Po njegovi oceni je namreč sodišče prve stopnje zmotno preštevalo dni in posledično napravilo napačen zaključek, saj rok treh mesecev ni enak 90 dnem. Zagovornik še navaja, da v kolikor v obdobju med 16. 11. 2020 in 31. 1. 2021 ne bi bilo ustavitve teka rokov, bi se rok za vložitev izrednega pravnega sredstva iztekel 8. 1. 2021, ker pa roki približno mesec in pol niso tekli, bi bilo pravilno, da se v obravnavani zadevi rok izteče z zadnjim dnem meseca marca.

5Povzetemu ni mogoče pritrditi. Sodišče prve stopnje je upoštevaje začasno ustavljene procesne roke (v skladu z Odredbo predsednika Vrhovnega sodišča o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije z dne 13. 11. 2020) v točki 2 razlogov izpodbijanega sklepa, na katere se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče v celoti sklicuje, pravilno pojasnilo, da je zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je 31. 3. 2021 podal obsojenec po svojem zagovorniku, prepozna. Za takšen zaključek je navedlo tehtne razloge in pri tem upoštevalo obdobje od 8. 10. 2020 (začetek teka trimesečnega roka za vložitev izrednega pravnega sredstva) do 16. 11. 2020 (ustavitev teka procesnih rokov) ter nato obdobje od 1. 2. 2020 (začetek teka procesnih rokov) do preteka roka. Zagovornik zato ne more uspeti z zatrjevanjem, da bi se rok moral izteči z zadnjim dnem meseca marca, in s sklicevanjem na odločbe Vrhovnega sodišča RS¹. Takšno zaokroževanje in širjenje časovnega obdobja vložitve izrednega pravnega sredstva namreč nima podlage v veljavni zakonodaji. Pritožbeno sodišče pa ob tem še dodaja, da sicer res ZKP v 88. členu določa, da se roki, ki so določeni po mesecih, iztečejo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči, vendar zagovornik prezre, da je potrebno v obravnavani zadevi, ko je šlo za specifično situacijo ustavitve teka procesnih rokov zaradi razglašene epidemije, smiselno upoštevati tudi določbe Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS). Te predstavljajo lex specialis pravila glede računanja rokov in v 83. členu posebej določajo, da v času poletnega poslovanja procesni roki ne tečejo. Tudi v takšni procesni situaciji pa se tek roka za vložitev izrednega pravnega sredstva, ki je začel teči pred sodnimi počitnicami, po izteku sodnih počitnic, nadaljuje in izteče do izteka treh mesecev, pri čemer je torej podaljšan za natančno časovno obdobje trajanja sodnih počitnic.²

6Po obrazloženem je sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, pritožba pa neutemeljena, zato je pritožbeno sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

7Izrek o plačilu sodne takse je posledica neutemeljene pritožbe zagovornika obsojenca, sodna taksa pa je odmerjena po tarifnih številkah 7112, 71113 in 7153 Taksne tarife Zakona o sodnih taksah.

¹ Pritožnik navaja odločbi Vrhovnega sodišča RS I Ips 450/2008 in I Ips 366/2006.
² Tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 240/2010 z dne 9. 12. 2010.