VSRS Sklep II DoR 58/2021

Predlog se zavrne.

1Tožnika sta trdila, da sta se s tožencem leta 1992 dogovorila, da bosta od njega kupila del nepremičnine 48/1 k. o. ... (danes samostojno parcelo 41/7 iste k. o.), ki v naravi predstavlja vrt hiše tožnikov. Navajala sta, da sta kupnino v višini 5000 DEM tožencu plačala leta 1993, v naslednjih dveh letih sta bila vrt in hiša tožnikov ograjena ter sta se uporabljala kot celota, leta 1999 pa je bila sklenjena laična prodajna pogodba. Uveljavljala sta priposestvovanje sporne parcele in zahtevala izstavitev zemljiškoknjižne listine. Toženec je zahtevku ugovarjal z navedbami, da je bila sklenjena le predpogodba in da je bila sporna parcela tedaj del zaščitene kmetije in kmetijsko zemljišče, zato je bil pravni posel ničen.

2Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta tožnika vsak do ½ solastnika nepremičnine z ID znakom ... Tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine je zavrnilo. Sklenilo je še, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.

3Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

4Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga toženec predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj:

1) Ali naknadna ukinitev statusa zaščitene kmetije, leto in pol po sklenitvi pogodbe, eo ipso vzpostavi dobro vero poprej nedobrovernega posestnika? Oziroma: ali lahko poprej slaboverni posestnik postane dobroveren zgolj zaradi ukinitve zaščitenosti kmetije?

2) Ali slaba vera priposestvovalca lahko ob odsotnosti pravno relevantnega dogodka – pravnega posla - „ozdravi“ v dobro vero kot enega izmed pogojev za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja?

3) Ali je mogoče vezati začetek teka priposestvovalne dobe na objektivni dogodek (izbris zaščitenosti kmetije) brez hkratne presoje subjektivnega odnosa konkretnega priposestvovalca (dobre vere), glede na konkretno dikcijo pravnega posla, v katerem je priposestvovalka predvidela naknadno sklenitev glavne pogodbe, ko se iztečejo pogoji (odmera parcele in ukinitev statusa zaščitene kmetije)?

4) Ali vprašanje, ali gre za predpogodbo ali pogodbo, vpliva na dobrovernost posesti, ali je to samo okoliščina za presojo subjektivnega prepričanja strank o njihovi lastninski pravici (dobra vera)?

5) Ali zavest, da bo potrebna še izvedbena pogodba, izključuje dobroverno lastniško posest? Ali bi bila lastniška posest vzpostavljena šele po sklenitvi „zemljiškoknjižno sposobne pogodbe“, ki so jo stranke imele v mislih in so se zavezale k njeni sklenitvi?

6) Ali predstavlja bistveno kršitev postopka dejstvo, da se sodišče v razlogih odločitve ni opredelilo do vprašanja ne/uveljavitve predkupne pravice Ministrstva za obrambo pri presoji veljavnosti pogodbe in ne/dobrovernosti? Ali ima to lahko materialnopravne posledice in je lahko pogodba, ker ni ponujena v uveljavitev predkupne pravice državi, (relativno) neveljavna? Ali lahko takšno in podobna, tudi fingirana priposestovanja, izigrajo obrambni interes države pridobiti lastninsko pravico na strateško pomembnih zemljiščih?

7) Ali predstavlja bistveno kršitev postopka dejstvo, da se sodišče v razlogih odločitve ni opredelilo do vprašanja, kako vpliva originarna pridobitev lastninske pravice pravnega naslednika na glavni nepremičnini (hiši) na potek priposestvovanja spornega zemljišča 48/7 (ki ni bilo predmet prodaje na dražbi), predstavljalo pa naj bi funkcionalno zemljišče – vrt k hiši?

8) Ali sme sodišče brez trditev tožeče stranke presoditi, da je razpolaganje z zemljiščem v okviru zaščitene kmetije prepoved manjšega pomena, ki ne okrni gospodarske funkcije kmetije? Ali je vsako razpolaganje s stavbnimi zemljišči zaščitene kmetije kršitev manjšega pomena (kar je res zgolj materialnopravni zaključek), ali je treba presojati obseg tega razpolaganja in vpliv na pridobitne možnosti od primera do primera in je v tem primeru dejansko vprašanje, ki se presoja le v okviru danih trditev?

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

7Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).

8Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).