VSRS Sklep II DoR 559/2020

Pritožba se zavrže.

1Toženec je na Vrhovno sodišče vložil laično zahtevo za revizijo postopka v zadevi P 304/2018. Potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu in izpodbijane odločbe sodišča druge stopnje ni priložil.

2Vrhovno sodišče je toženčevo laično vlogo obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije. Predlog je na podlagi 377. člena v zvezi s 367.č členom in prvim odstavkom 91. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP¹) zavrglo, ker toženec ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Toženec zoper navedeno odločitev vlaga pritožbo in prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ne strinja se s presojo, da mora stranka za vložitev predloga za dopustitev revizije predložiti potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Sklicuje se na 25., 125. in 127. člen Ustave. Meni, da je izpodbijana odločitev v nasprotju z 14., 22. in 25. členom Ustave.

3Pritožba ni dovoljena.

4ZPP v tretjem odstavku 86. člena določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. To pravilo v skladu s četrtim odstavkom 86. člena ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Sodišče v skladu s prvim odstavkom 91. člena ZPP zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP. ZPP tudi v 367.č členu določa, da če predlogu za dopustitev revizije ali reviziji ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena tega zakona, sodišče vlogo zavrže.

5ZPP ne predvideva pravnega sredstva zoper odločitev o zavrženju predloga za dopustitev revizije. Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da 377. člen ZPP ni v neskladju z Ustavo, ker ne določa pravnih sredstev zoper sklep o zavrženju revizije,² in da takojšnje zavrženje revizije, ki jo vloži laična stranka, ne pomeni nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva po prvem odstavku 23. člena Ustave.³ Tožnikovo laično pritožbo zoper odločitev o zavrženju predloga za dopustitev revizije je zato Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

6Vrhovno sodišče ni pristojno za odločanje o pritožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP⁴) v prvem odstavku 31.a členu določa, da o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči odloča pristojni organ za brezplačno pravno pomoč tistega sodišča, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež, in sicer: - okrožnega sodišča, v zadevah, za katere so pristojna sodišča s splošno pristojnostjo, - delovnega in socialnega sodišča, v zadevah individualnih in kolektivnih delovnih sporov ter socialnih sporov, - upravnega sodišča, v zadevah upravnih sporov in - tistega od navedenih sodišč, v katerega pristojnost sodi zadeva ustavne pritožbe, pobuda za presojo ustavnosti in zakonitosti, spori pred mednarodnimi sodišči in izvensodno poravnavanje sporov. V drugem odstavku istega člena ZBPP določa, da če prosilec, kot tuja oseba ali oseba brez državljanstva, ki je lahko upravičenec po tem zakonu, nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, odloča o prošnji iz prejšnjega odstavka pristojni organ za BPP na enem od sodišč, ki ga prosilec lahko izbere sam.

7Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.
² Odločba Ustavnega sodišča U-I-277/09, Up-1333/09, U-I-287/09, Up-1375/09 z dne 14. 6. 2011, Uradni list RS, št. 58/2011.
³ Odločba Ustavnega sodišča Up-1782/08, U-I-166/08 z dne 18. 6. 2009, Uradni list RS, št. 54/2009 in OdlUS XVIII, 27.
⁴ Uradni list RS, št. 48/01 s spremembami in dopolnitvami.