VSL odločba IV Kp 7618/2012

Pritožba se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo prošnjo obsojene A. A. z dne 6. 5. 2021 (točka I izreka), odredilo obsojenki, da je dolžna nastopiti kazen v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig, Na Grad 25, 1292 Ig prvi delovni dan po vročitvi izpodbijanega sklepa (točka II izreka) in da pritožba zoper prvostopenjski sklep ne zadrži izvršitve kazni (točka III izreka).

2Zoper sklep so vložili pritožbo pooblaščenci obsojenke iz vseh razlogov po prvem odstavku 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) s predlogom, da se prvostopenjski sklep spremeni tako, da se prošnji obsojenke za odložitev izvršitve kazni zapora ugodi, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Osrednje vprašanje v obravnavani zadevi je, katero procesno pravilo velja za vročanje poziva za nastop kazni pravnomočno obsojenemu storilcu kaznivega dejanja, ki je opredeljen v prvem odstavku 18. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1). Pritožniki navajajo, da določbe ZUP-a za vročanje poziva za nastop kazni ne veljajo, ker so procesna določila ZUP uporabna samo pri izdaji odločb, tako kot je to zamejila določba prvega odstavka 8. člena ZIKS-1. Skratka v pritožbeni obrazložitvi oporekajo stališču prve stopnje, da se za vročanje poziva na prestajanje kazni zapora uporabljajo določbe ZUP. Takšno stališče je po presoji pritožnikov napačno, saj takšno postopanje privede do kršitve pravice iz 22. in 25. člena Ustave Republike Slovenije, kar pa bi bilo odpravljeno, če bi sodišče prve stopnje poziv za prestajanje kazni zapora uporabilo določbo za vročanje pisanja, ki velja za osebno vročitev.

5S pravnomočno kazensko obsodilno sodbo se absolvirajo določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Iz obrazložitve sprememb in dopolnitev ZIKS-1C (Poročevalec DZ, št. 29/2008 z dne 27. 2. 2008) se je zakonodajalec odločil, da je najbližji procesni zakon v zadevah izvrševanja kazni zapora Zakon o splošnem upravnem postopku. Na podlagi takšne presoje je zato tudi pravilno postopanje sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da je bila prošnja obsojenke za odložitev izvršitve kazni zapora prepozna. Časovno dinamiko fikcije vročitve je prvo sodišče opravilo v 6. in 7. točki obrazložitve. Pritožbeno sodišče zato zavrača kot neutemeljen predlog pooblaščencev, da bi moralo instančno sodišče prekiniti postopek in zahtevati presojo ustavnosti ZIKS-1 glede vprašanja vročitve poziva za nastop kazni.

6Poziv za nastop kazni zapora je najmanj pisanje sodišča. Zato ni pravilno stališče pritožnikov glede vprašanja vročanja sodnih odločb oziroma pisanj iz drugega odstavka 26. člena ZIKS-1. Če ima obsojenec pooblaščenca, vroči sodišče odločbe in druga pisanja pooblaščencu. Glede roka za nastop kazni pa je problematika urejena v četrtem odstavku 26. člena ZIKS-1.

7Pritožbeno sodišče ni določilo novega datuma nastopa kazni obsojenki, ker je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora pravilna in če sodišče prve stopnje zavrže prošnjo obsojenca, morebitna pritožba ne zadrži izvršitve kazni zapora (prvi odstavek 26. člena ZIKS-1).

8Ob ugotovitvi, da pritožba pooblaščencev obsojenke ni utemeljena, je pritožbeno sodišče odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe.