VSL Sklep I Ip 640/2021

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor tretje A. A. zavrnilo. Sklenilo je, da lahko tretja v roku 30 dni začne pravdo na ugotovitev, da izvršba s prodajo dolžnikovega solastniškega deleža ni dopustna, odločitev o stroških ugovornega postopka pa odložilo do poteka roka za vložitev tožbe tretje, oziroma do končne odločitve v pravdnem postopku, če bo tožba vložena.

2Zoper sklep je pravočasno pritožbo po pooblaščencu vložila tretja. Pritrjuje sodišču prve stopnje, da je v ugovoru svojo pravico na predmetu izvršbe z verjetnostjo izkazala. Opozarja pa, da je pri tem sodišče spregledalo, da upniki v izvršilnih zadevah In 72/2008, I 358/2016 in I 15/2008 na ugovor tretje niso odgovorili, zaradi česar bi sodišče na strani teh upnikov moralo upoštevati posledico, določeno v prvem odstavku 65. člena ZIZ in glede njih ugovoru tretje ugoditi in sklep o izvršbi In 72/2008, I 358/2016 in I 15/2008, kolikor se nanaša na solastniški delež nepremičnine ID znak 000 razveljaviti in izvršbo v tem delu ustaviti. Posledično meni, da je nepravilna tudi odločitev o napotitvi na pravdo v vseh izvršilnih zadevah. Končno pa meni še, da bi zaradi tega, ker je vrednost terjatev upnikov, ki niso odgovorili na predlog tretje (23.621,00 EUR) višja od vrednosti terjatev preostalih upnikov, moralo sodišče iz tega razloga ustaviti izvršbo tudi v preostalih izvršilnih postopkih.

3V odgovoru na pritožbo tretje upnik iz izvršilne zadeve In 352/2005 predlaga zavrnitev pritožbe tretje.

4Pritožba ni utemeljena.

5Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6Kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno (prvi odstavek 64. člena ZIZ). Izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroči sodišče upniku, in ga opozori na pravne posledice iz prvega odstavka 65. člena tega zakona (tretji odstavek 64. člena ZIZ). Če ugovor ni obrazložen ali če pravica ni verjetno izkazana se šteje, da je ugovor neutemeljen (peti odstavek 64. člena ZIZ). Če upnik v roku ne odgovori na ugovor ali če izjavi, da ugovoru ne nasprotuje, sodišče v celoti ali delno ustavi izvršbo (prvi odstavek 65. člena ZIZ). Če upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, sodišče ugovor zavrne (drugi odstavek 65. člena ZIZ). Vložnik ugovora lahko v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora iz prejšnjega odstavka ali iz petega odstavka 64. člena tega zakona začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna (tretji odstavek 65. člena ZIZ).

7Solastniški deleži na nepremičnini ID znak 000, ki je tudi predmet v uvodu navedenih izvršilnih postopkov, in na kateri tretja uveljavlja svojo pravico, ki preprečuje izvršbo, so bili določeni s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1730/2016-1 z dne 4. 5. 2017 v zvezi s sodbo višjega sodišča I Cp 1834/2017 z dne 6. 9. 2017. In sicer dolžnika do 57/200 (28,5 %), tretje do 57/200 (28,5 %) in B. B. do 43/100 (43 %). Po določitvi solastniških deležev je sodišče prve stopnje v uvodu navedene izvršilne postopke v skladu s predlogi upnikov nadaljevalo na s to sodbo določen delež dolžnika 57/200. Kot izhaja iz podatkov spisov so le upniki v izvršilnih zadevah In 352/2005, I 562/2001 in I 698/2002 predlagali nadaljevanje postopka tudi še na delež 43/100, ki ga je dolžnik po svoji materi B. B. podedoval po njeni smrti, kar je sodišče v teh treh izvršilnih zadevah tudi dovolilo.

8Tretja v tem postopku zatrjuje obstoj svojega solastniškega deleža na nepremičnini ID znak 000 v višini (najmanj) 1/2, torej 100/200.¹ To pomeni, da tretja z ugovorom nasprotuje vodenju izvršbe na solastniški delež 100/200 oz. 1/2 nepremičnine ID znak 000.²

9Vodenju izvršbe na dolžniku solastnih 57/200 torej ne nasprotuje, saj na tem solastnem deležu dolžnika nobene svoje pravice, ki bi preprečevala izvršbo, niti ne zatrjuje. Glede solastnega deleža 57/200 dolžnika je zato sodišče prve stopnje materialnopravno napačno zaključilo, da je bil ugovor tretje tudi glede tega solastnega deleža in tako izvršbe, ki jo sodišče vodi na ta delež, obrazložen. V zvezi s tem solastniškim deležem namreč tretja ni uveljavljala nobene svoje pravice in tako v zvezi s tem solastnim deležem ni navajala nobenih pravno pomembnih dejstev, zaradi katerih bi njen ugovor lahko bil obrazložen. Kljub temu pa je izpodbijana odločitev pravilna, saj je v skladu z določbo petega odstavka 64. člena ZIZ neobrazložen ugovor neutemeljen, tak ugovor pa sodišče zavrne (prim. četrti odstavek 58. člena ZIZ) in ga sploh ne vroča v odgovor upniku.³ Odgovor na ugovor je namreč smiseln le, če lahko vpliva na vsebinsko drugačno odločitev, za kar ne gre v primeru, ko tretji vloži neobrazložen ugovor. Odgovor ne bi v ničemer izboljšal položaja upnika v postopku, saj je zavrnitev ugovora posledica neustrezne aktivnosti tretjega.

10Posledica iz prvega odstavka 65. člena ZIZ, po katerem sodišče v celoti ali delno ustavi izvršbo, če upnik v roku ne odgovori na ugovor, pristopnih upnikov, ki vodijo izvršbo na solastni delež dolžnika 57/200, glede katerega dolžnica ne uveljavlja nikakršne svoje pravice, ki bi preprečevala izvršbo, tako ne more doleteti.

11Ker je odločitev o zavrnitvi ugovora tretje glede vseh upnikov po povedanem pravilna, je pravilna tudi napotitev na pravdo v vseh zadevah. Tudi v primeru zavrnitve ugovora tretjega iz razloga iz petega odstavka 64. člena ZIZ lahko namreč vložnik ugovora v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna.

12Končno pa je neutemeljena tudi pritožbena zahteva, da sodišče v celoti ustavi vse postopke, ker vrednost terjatev upnikov, ki na ugovor tretje niso odgovorili, presega vrednost terjatev ostalih upnikov. Kot že povedano, zaradi zavrnitve ugovora tretje v tej zadevi ni podlage za ustavitev kateregakoli izvršilnega postopka na nepremičnino ID znak 000. Tudi sicer pa v primeru, če eden od upnikov izvršbi na izločani predmet ne nasprotuje, posledica ustavitve izvršbe na ta predmet doleti le tega upnika in ne tudi ostale upnke, ki ugovoru tretjega nasprotujejo (prim. prvi in drugi odstavek 65. člena ZIZ).

13Pritožbene navedbe so tako neutemeljene in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišče prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Iz razlogov sodbe P 1730/2016-1 z dne 4. 5. 2017 sicer izhaja, da je tam zatrjevala svoj solastniški delež na celotni nepremičnini, v zvezi z deležem na skupnem premoženju, v višini 2/3 oziroma 134/200, a tovrstnih trditev v tem izvršilnem postopku ni podala.
² Upoštavaje zahtevek po nasprotni tožbi v zadevi P 1730/2016-1 pa največ 134/200.
³ Glej npr. VSM sklep I Ip 116/2016 z dne 9. 5. 2016 in sklep VSL II Ip 730/2015 z dne 25. 5. 2015.