VSC Sklep I Ip 91/2021

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Upnik je dolžan v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti dolžniku 1.464,00 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe (I. točka izreka), upniku naložilo, da v roku 8 dni povrne dolžniku stroške postopka zavarovanja v znesku 2.277,25 EUR (II. točka izreka) ter sklenilo, da upnik sam nosi svoje stroške v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe (III. točka izreka).

2Zoper navedeno odločitev sodišča prve stopnje se je upnik pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Očita zmotnost stališča sodišča prve stopnje, da mora upnik dokazati dolžnikovo razpolaganje z vsem njegovim razpoložljivim premoženjem ter zatrjuje, da mora glede na določbo 270. člena ZIZ dokazati, da utegne biti zaradi dolžnikovega razpolaganja ali skrivanja kateregakoli, torej tudi zgolj dela premoženja, uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena. Poudarja, da je zatrjeval, da je dolžnik v eni prodajni pogodbi že navedel nižjo ceno, kot je tista, za katero je bilo stanovanje dejansko prodano, kar je potrdila tudi priča A. O. ter zaključuje, da je ob dokazanem dejstvu, da je dolžnik skrival dejanske podatke o prodajni ceni stanovanja na dlani sklep, da bo zaradi dolžnikovega prirejanja dejanskih prodajnih cen za stanovanja uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena, ker bo uradno prikazani dobiček, zaradi lažnih navedb prodajnih cen v pogodbah, bistveno nižji in upnik do višine dejansko nastalega dobička svoje terjatve ne bo mogel uveljavljati oziroma bo ugotavljanje višine terjatve in s tem njeno uveljavljanje bistveno oteženo. Ne strinja se z razlogi sodišča prve stopnje, da je zgolj pavšalno navedel, da ima dolžnik likvidnostne težave ter da teh navedb ni podkrepil z nobenim dokazom ter v zvezi s tem izpostavlja dopis F. J. z dne 31. 7. 2020, iz katerega zatrjevane likvidnostne težave izhajajo. Ker navedeni razlogi sodišča prve stopnje niso le v direktnem nasprotju z izvedenimi dokazi, temveč tudi s predhodno obrazložitvijo, ko sodišče povzame, da se upnik na dopis z dne 31. 7. 2020 sklicuje, očita, da je sklep obremenjen s kršitvijo po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Nasprotje med razlogi sodišča prve stopnje zatrjuje tudi v zvezi z zaključki o neobstoju pogoja neznatne nevarnosti ter izpostavlja, da sodišče v teh razlogih navaja, da bi s predlagano začasno odredbo bilo onemogočeno dolžnikovo razpolaganje s premoženjem, v drugih razlogih pa, da upnik prepovedi razpolaganja s premoženjem ne zahteva. V zvezi z namenom zavarovanja opozarja, da 271. člen ZIZ sredstev zavarovanja ne našteva taksativno ter da s sredstvi, na katere napotuje sodišče prve stopnje, namena zavarovanja ne bi mogel doseči, saj dolžnik dobička ne bi mogel ustvariti, če stanovanj ne bi smel prodati. Le v kolikor bi bil upnik obveščen o prodaji in prodajni ceni ter bi bila kupnina naložena na račun sodnega depozita, bi se lahko ugotovil dobiček pri prodaji in bi lahko upnik neposredno posegel po premoženju, ki bi ga upnik in dolžnik skladno z dogovorom morala razdeliti. Predlaga ugoditev pritožbi ter spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi. Priglaša pritožbene stroške.

3V odgovoru na pritožbo dolžnik prereka pritožbene trditve in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške, nastale z vložitvijo odgovora.

4Pritožba ni utemeljena.

5Uvodoma je ugotoviti, da očitana postopkovna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana, saj se izpodbijana odločitev da preizkusiti, sklep pa ima jasne in zadostne razloge o odločilnih dejstvih, ki si ne nasprotujejo in ne nasprotujejo izreku. Ob tem je pojasniti, da pritožba tudi s primerjavo razlogov glede neizkazanosti subjektivne nevarnosti (ravnanja dolžnika v smeri zmanjševanja njegovega premoženja) ter neizkazanostjo neznatne škode (neznatnosti posega v dolžnikovo pravico do razpolaganja s premoženjem) ne more utemeljiti očitka, da se odločitve sodišča prve stopnje ne da preizkusiti, saj gre za razloge glede različnih pravno relevantnih okoliščin.

6Neutemeljeni so očitki o kršitvi po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Protispisnost kot kršitev postopka je namreč podana le, kadar pri prenosu določenega podatka iz listinskega dokaznega gradiva v sklep pride do nepravilnosti. Z očitki, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z dopisom z dne 31. 7. 2020 zaključilo, da upnik ni dokazal, da ima dolžnik likvidnostne težave, pritožba uveljavlja pritožbeni razlog nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja.

7Pritožbeno ni izpodbijano, kar sicer izhaja tako iz izpodbijanega sklepa kot tudi iz podatkov spisa, da je bila začasna odredba predlagana v zavarovanje (bodoče) denarne terjatve.

8Skladno z določbo 270. člena ZIZ sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek) in nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena oziroma da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo (drugi in tretji odstavek).

9Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev utemeljilo na zaključku, da upnik ob sicer izkazani verjetnosti denarne terjatve, kot prvega pogoja iz 270. člena ZIZ, ni izkazal drugega kumulativno zahtevanega pogoja iz 270. člena ZIZ, to je nevarnosti, da bo zaradi dolžnikovega ravnanja izterjava upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena oziroma da bi dolžnik z izdajo začasne odredbe trpel neznatno škodo, poleg tega pa upnik s predlagano začasno odredbo ne bi mogel doseči namena zavarovanja.

10Čeprav je pritrditi pritožbi, da navedena zakonska podlaga ne zahteva, da upnik glede drugega pogoja dokaže razpolaganje z vsem razpoložljivim premoženjem dolžnika, pa je sodišče prve stopnje v zvezi z upnikovimi trditvami glede v prodajni pogodbi navedene nerealne cene stanovanja pravilno zaključilo, da upnik ni niti zatrjeval niti izkazal, da je premoženje dolžnika, ki bi ga pridobil s prodajo teh nepremičnin, bistven del njegovega siceršnjega premoženja. Pri tem pa sam obstoj likvidnostnih težav, četudi bi bil izkazan, lahko utemeljuje le objektivno nevarnost za uveljavitev terjatve, ne pa subjektivne (aktivnega ravnanja dolžnika v smeri zmanjševanja njegovega premoženja), ki se v zvezi z zavarovanjem denarne terjatve zahteva. Zato se pritožba tudi neutemeljeno zavzema, da subjektivno nevarnost izkazuje že vsebina dopisa zakonitega zastopnika dolžnika z dne 31. 7. 2020. Ob navedenem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da upnik ni izkazal za verjetno, da bo zaradi dolžnikovega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena.

11Pritrditi je tudi stališču sodišča prve stopnje, da omejitev razpolaganja s katerimkoli delom kupnine za dolžnika ne predstavlja neznatne škode, četudi je kupnina le začasno in varno deponirana na sodišču.

12ZIZ v 271. členu sredstev zavarovanja sicer res ne našteva taksativno, vendar pa glede na zakonsko ureditev začasnih odredb zahteva, da morajo sredstva zavarovanja biti takšna, da je z njimi mogoče doseči namen zavarovanja (268. člen ZIZ), v konkretnem primeru možnost bodoče izterjave upnikove denarne terjatve (in ne morebiti nedenarne terjatve; npr. izpolnitev dogovora). Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je upnik kot sredstvo zavarovanja svoje denarne terjatve predlagal obvestitev upnika o prodaji stanovanja ter deponiranje kupnine pri sodišču. Ob takšnem predlogu pa je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da namena zavarovanja s predlagano začasno odredbo ne bo mogoče doseči.

13Glede na navedeno je pritožba neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo in izpodbijano odločitev potrdilo, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ter s 15. členom ZIZ.

14Ob vsebinskem odgovoru na pritožbo, je stroške dolžnika, ki so nastali z njegovo vložitvijo, šteti kot neutemeljeno povzročene, zato mu jih je glede na šesti odstavek 38. člena ZIZ upnik dolžan povrniti. Sodišče druge stopnje mu je skladno z veljavno Odvetniško tarifo (OT) priznalo stroške v zvezi s sestavo odgovora na pritožbo po 6. točki tar. št. 27 v zvezi s 1. točko tar. št. 18 v višini 2.000 točk ter 22 % DDV, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znese skupno 1.464,00 EUR stroškov v zvezi z odgovorom na pritožbo, ki jih mora upnik povrniti dolžniku skupaj z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.