UPRS Sodba III U 113/2018-19

I. Tožbi se ugodi, odločba Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave ... št. 02112-496/2016-14 z dne 13. 11. 2017 se odpravi v 1., 2. in 5. točki izreka v celoti ter v 4. točki izreka v delu, ki se nanaša na grafični prikaz urejene meje iz 2. točke izreka navedene odločbe, ter se v tem delu zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Stranki z interesom A.A. in B.B. sami nosita stroške tega postopka.

1Z izpodbijano odločbo, navedeno v izreku te sodbe, je Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava ... (v nadaljevanju: prvostopenjski organ) izdala najprej sklep o združitvi zadev, začetih z zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje (dela meje) parcel 1559, 1753/25 in 1753/29 s sosednjima parcelama 1753/1 in 1753/50, vse k.o. ...,¹ in zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja izravnanega dela meje parcele 1559 s sosednjo parcelo 1753/29, obe k.o. ..., v en postopek, ter nato odločbo, s katero je pod 1. točko izreka zavrnila zahtevo za evidentiranje urejenega dela meje parcele 1753/25 s sosednjo parcelo 1753/1, pod 2. točko izreka odločila, da se v k.o. ... kot urejen evidentira del meje parcele 1559 s sosednjimi parcelami 1753/1, 1753/50 in 1753/29 ter del meje parcele 1753/29 s sosednjima parcelama 1753/1 in 1753/50, in pod 3. točko izreka odločila, da se v k.o. ... evidentira izravnani del meje parcele 1559 s sosednjo parcelo 1753/29. Odločila je tudi, da je grafični prikaz urejene meje in izravnanega dela meje z označenimi zemljiško katastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga odločbe, pri čemer so urejene meje označene poudarjeno (4. točka izreka), in da v postopku niso nastali stroški (5. točka izreka).

2Iz obrazložitve navedenega prvostopenjskega akta izhaja, da je prvostopenjski organ vodil postopek na podlagi vložene zahteve z več zahtevki za evidentiranje urejene meje in izravnanega dela meje, ki ji je bil priložen elaborat, katerega vsebino predpisujeta Zakon o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju: ZEN) in Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (v nadaljevanju: Pravilnik). Elaborat je izdelalo geodetsko podjetje oziroma samostojni podjetnik A. s.p. in kot odgovorni geodet potrdila C.C.. Na podlagi sedmega odstavka 61. člena ZEN in 130. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) so bili zahtevki združeni v en postopek.

3V zvezi z izdano odločbo je v njeni obrazložitvi pojasnjeno, da se v skladu z določbami 28. in 48. člena ZEN postopek evidentiranja urejene meje in izravnanega dela meje uvede na zahtevo lastnika parcele. Prvostopenjski organ je z vpogledom v zemljiško knjigo ugotovil, da sta zahtevo vložila A.A., ki je lastnik parcel 1753/25 in 1559, in B.B., ki je lastnica parcele 1753/29. Ugotovil je tudi, da je zahtevi priložen ustrezen elaborat, iz katerega je razvidno, da so kot stranke v postopku sodelovali: A.A. za parcele 1558, 1559 in 1753/25, B.B. za parcelo 1753/29, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (v nadaljevanju: SKZG) za parcelo 1753/50 in tožnica za parcelo 1753/1. Vsem navedenim je bila zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Po opravljenem preizkusu vloge po 35. in 51. členu ZEN je bilo ugotovljeno, da evidentiranje urejenega dela meje med parcelo 1753/25 s sosednjo parcelo 1753/1 iz razlogov, ki jih prvostopenjski organ podrobno pojasnjuje, ni mogoče, zato se v tem delu zahteva zavrne, v preostalem pa ni razlogov za njeno zavrženje oziroma zavrnitev. Izpolnjen je tudi pogoj, da se površina manjše izmed parcel, katere del meje se izravnava (parcela 1753/29), spremeni za (15 m2, kar je) manj kot 5 % oziroma 500 m2. Stranke so na mejni obravnavi v zapisniku št. 2016-125 z dne 28. 10. 2016 (v nadaljevanju: zapisnik mejne obravnave) podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, razen SKGZ, ki se mejne obravnave ni udeležil, a je omenjeno izjavo na povabilo (36. člen ZEN) podal naknadno, in tožnice, ki na mejni obravnavi ni bila ustrezno zastopana, na povabilo pa je 27. 12. 2016 podala izjavo, da se potekom predlagane urejene meje ne strinja. Skladno s 37. členom ZEN je prvostopenjski organ razpisal ustno obravnavo, iz zapisnika katere je razvidno, da je predlagana meja tudi po izvedeni ustni obravnavi ostala sporna. Prvostopenjski organ je zato tožnico kot lastnico parcele 1753/1 v skladu z 39. členom ZEN pisno pozval, da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni po prejemu poziva začne sodni postopek ureditve meje in o tem obvesti organ ter hkrati predloži dokazilo o vložitvi popolne vloge za sodno ureditev meje. Po poteku tega roka in opravljeni poizvedbi pri pristojnem Okrajnem sodišču v ..., je bilo ugotovljeno, da tožnica sodnega postopka v postavljenem roku ni začela. Zato se v skladu s četrtim odstavkom 39. člena ZEN šteje, da se kot pozvana lastnica strinja s potekom predlagane meje. Prvostopenjski organ je še preveril, ali podatki o mejah, novih delih mej in parcelah omogočajo evidentiranje ter ugotovil, da je ta pogoj izpolnjen. Sklepno navede, da je sklep izdan na podlagi tretjega odstavka 130. člena ZUP in sedmega odstavka 61. člena ZEN, odločba pa na podlagi 40. in 61. člena ZEN ter 118. člena ZUP, ter pojasni, da bo po dokončnosti odločbe evidentiral urejeno mejo in izravnan del meje v zemljiškem katastru ter izdal obvestilo o površinah parcel z urejeno mejo, ter da v upravnem postopku niso nastali stroški v smislu določb 13. člena ZEN in 113. člena ZUP.

4Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: toženka ali MOP) je z odločbo št. 3532-149/2017/2 z dne 10. 5. 2018 (v nadaljevanju: drugostopenjska odločba) zavrnilo tožničino pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo ter njeno zahtevo za povrnitev stroškov pritožbenega postopka in upravne takse. Toženka uvodoma opiše potek postopka in za zadevo relevantne določbe ZEN. V zvezi z očitkom, da v postopku niso bile pravilno upoštevane okoliščine glede udeležbe strank v konkretnem postopku (pri čemer tožnica opozarja, da je nepravilna prvostopenjska ugotovitev, da je lastnica parcele 1753/1 Agrarna skupnost (v nadaljevanju: AS) ..., ampak so solastniki te parcele 114 različnih fizičnih oseb), toženka pojasnjuje, da je prvostopenjski organ s tem, ko je vabil predsednika upravnega odbora AS ... (D.D.), postopal pravilno in zakonito. Glede vprašanja, ali se v tej zvezi uporabljajo določbe ZEN ali Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (v nadaljevanju: ZPVAS), je po mnenju toženke treba dati prednost ZPVAS kot specialnejšemu predpisu. Pojasni še, da je 17. 10. 2015 sicer stopil v veljavo Zakon o agrarnih skupnostih (ZAgrS), ki med drugim ureja zastopanje agrarnih skupnosti v upravnih postopkih, vendar v konkretnem primeru določb ZAgrS ni mogoče uporabiti, saj je bila AS ... ustanovljena po določbah ZPVAS in še ni bila preoblikovana po določbah ZAgrS. Glede na navedeno je treba odgovor na vprašanje, kdo lahko sodeluje v upravnih postopkih, iskati v določilih ZPVAS in Pravilnika o bistvenih sestavinah pravil agrarne skupnosti ter o vsebini registra agrarnih skupnosti in njihovih članov (v nadaljevanju: Pravilnik). Po 5. členu ZPVAS agrarna skupnost sprejme pisna pravila, Pravilnik pa v 4. točki 2. člena (med drugim) določa, da morajo pravila agrarne skupnosti vsebovati bistvene sestavine glede zastopanja in predstavljanja agrarne skupnosti. Prvostopenjski organ je torej ravnal pravilno, ko je v postopek vabil D.D. kot zastopnika AS ..., saj iz prvega odstavka 32. člena Pravil AS ... izhaja, da AS ... zastopa in predstavlja predsednik upravnega odbora, zbor AS pa lahko za to določi ali pooblasti drugo osebo. Toženka še pojasni, da tožničine navedbe, ki se nanašajo na izravnano meje, na odločitev ne morejo imeti vpliva, ker tožnica ni lastnica nobene od parcel, med katerima se je izravnala meja. Obenem pojasni, da se v upravnem postopku evidentiranja urejene meje ugotavlja potek meje na podlagi katastrskih podatkov, drugačen potek meje pa je možno dokazovati v sodnem postopku.

5Tožnica se z odločitvijo ne strinja in je zato vložila tožbo v upravnem sporu zoper prvostopenjsko odločbo, ki jo izpodbija zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. Predlagala je, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži, da tožnici povrne stroške tega postopka, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi. V tožbi tožnica povzema potek postopka in poudarja, da parcela 1753/1 ni last AS ..., temveč približno 110 članov te agrarne skupnosti. Agrarna skupnost nima pravne subjektivitete in zato tudi ne more imeti aktivne legitimacije v sodnem postopku za ureditev meje. Kot bistveno tožnica izpostavlja vprašanje, ali je bila AS ..., ki ni lastnica parcele 1753/1, katere meja se v zadevnem upravnem postopku ureja, lahko sploh pozvana k sprožitvi sodnega postopka. Tožbi je priložila prvostopenjski sklep in odločbo ter kot dokaz predlagala tudi vpogled v upravne spise zadeve in vpogled v zemljiško knjigo za parcelo 1753/1 k.o. ....

6Toženka, ki je sodišču predložila upravne spise zadeve, odgovora na tožbo ni podala.

7Sodišče je glede na določbe 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) tožbo vročilo tudi A.A., B.B. in SKGZ, o postopku je obvestilo tudi Občino ..., ki je tekom tega upravnega spora postala lastnica parcele 1753/50, vendar navedeni odgovora na tožbo niso podali.

8Sodišče je s sklepom št. III U 113/2018-10 z dne 4. 3. 2021, ki ga je senat sprejel na podlagi 3. alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1, sklenilo, da bo v zadevi odločal sodnik posameznik.

9Dne 20. 4. 2021 je sodišče v tem upravnem sporu opravilo javno glavno obravnavo, ki so se je udeležili tožničin pooblaščenec, odvetnik E.E., ter A.A. in B.B. kot stranki z interesom. Pooblaščenec tožnice je na glavni obravnavi pojasnil, da tožnica ne izpodbija 3. točke izreka prvostopenjske odločbe, ker se ta ne nanaša na parcelo 1753/1, sicer pa vztraja pri tožbi, svojih navedbah in predlaganih dokazih. Njen pravni interes za tožbo je v tem, da je bila poklicana v upravni postopek in se želi s tem nastalih posledic razbremeniti. Kot je še navedel, je z izpodbijano odločbo prišlo do nedopustnih sprememb pri parceli 1753/25 k.o. ..., tako glede njenega obsega kot tudi dejstva, da navedena parcela sedaj meji s parcelo 1753/32 (v naravi cesto), kar si je A.A. prizadeval doseči najmanj od leta 2008. Pred izdajo izpodbijane odločbe je bilo katastrsko stanje drugačno, parcela 1753/25 ni mejila s parcelo 1753/32, do drugačnega stanja pa je prišlo prav zaradi nepravilnega postopka urejanja meje. Navedeno dokazujejo odločba Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave ... št. 02112-61/2008-3 z dne 28. 4. 2008, odločba MOP št. 3521-121/2008-5-BM z dne 10. 6. 2009 in sodba tega sodišča št. III U 324/2009-5 z dne 14. 12. 2010, s katero je potrjeno stališče MOP, ki ga A.A. ni upošteval, pač pa je svoj cilj zasledoval v obravnavanem postopku. Listine, ki jih je vložil v sodni spis, so bile predložile na vpogled navzočim strankama z interesom. A.A. je navedel, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ali je bila tožnica pravilno vabljena v postopek, pa ne more povedati. Kot je poudaril, zavrača navedbe, da je želel preko obravnavanega postopka pridobiti del parcele 1753/1; dostop do poti si je namreč uredil tako, da sta z B.B. napravila zamenjavo zemljišč. Nikoli ni neupravičeno posegal v listine, ampak je zgolj pravilno navedel nepravilno zapisano številko parcele, kar je povedal tudi upravnemu organu. Ko mu je bil predočen grafični prikaz, ki je priloga izpodbijane odločbe, je navedel, da se strinja z urejenimi mejami (prikazanimi s črno črto). B.B. je navedla, da je izpodbijana odločba zanjo pravilna, s takšno odločitvijo se je strinjala. Obenem je potrdila navedbo A.A., da sta zamenjala del zemljišč, da je bil njemu zagotovljen dostop do poti z druge strani.

10Sodišče je v dokaznem postopku na glavni obravnavi vpogledalo listine v upravnem spisu zadeve, redni in zgodovinski izpis iz zemljiške knjige za parcelo 1753/1 k.o. ..., odločbo Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave ... št. 02112-61/2008-3 z dne 28. 4. 2008, odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 3532-121/2008-5-BM z dne 10. 6. 2009 in sodbo tega sodišča št. III U 324/2009-5 z dne 14. 12. 2010. Stranke ugovorov na dokazni sklep in dokazovanje niso podale.

K I. točki izreka:

11Tožba je utemeljena.

12Kot izhaja iz vsebine tožbe in tožničinih pojasnil na glavni obravnavi, tožnica v tem upravnem sporu izpodbija dne 13. 11. 2017 pod št. 02112-496/2016-14 izdano odločbo prvostopenjskega organa, in sicer v delu izreka, ki je kot odpravljen naveden v izreku te sodbe, njegova vsebina pa je razvidna iz 1. točke te obrazložitve. Sodišče je tako prvostopenjsko odločbo presojalo zgolj v izpodbijanem delu, ki se nanaša na postopek evidentiranja urejene meje, saj za tožnico odločitev v zvezi z evidentiranjem izravnanega dela meje ni sporna, niti ne posega v njen pravni položaj.

13V obravnavani zadevi ni spora o tem, da sta zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje z več zahtevki vložila lastnika parcel 1753/25 in 1559 (A.A.) ter 1753/29 (B.B.). Zahtevo sta torej vložila upravičena predlagatelja; priložen ji je bil elaborat, ki ga je skladno z določbami ZEN in Pravilnika izdelalo geodetsko podjetje. Po podatkih zemljiške knjige je nepremičnina s parc. št. 1753/1, katere meja se je med drugim urejala v obravnavanem postopku, v solastnini večjega števila fizičnih oseb, ki so, kot v zadevi ni sporno, člani AS .... V zadevi je sporno le, ali je bila glede na navedeno v obravnavani upravni postopek kot stranka za parcelo 1753/1 pravilno pritegnjena tožnica po svojem zakonitem zastopniku (D.D. kot predsedniku upravnega odbora AS ...) ali bi morali kot stranke nastopati v zemljiški knjigi vpisani solastniki, ki so člani omenjene agrarne skupnosti.

14Sodišče uvodoma ugotavlja, da sta prvostopenjski organ in toženka pravilno pojasnila, da za AS ... ni mogoče uporabiti določb ZAgrS. Ta zakon namreč agrarno skupnost v prvem odstavku 2. člena opredeljuje kot skupnost fizičnih in pravnih oseb, ki je bila kot agrarna skupnost ponovno vzpostavljena in organizirana na podlagi ZPVAS in je vpisana v register agrarnih skupnosti iz 15. člena ZAgrS. Če navedeni pogoj vpisa v register iz 15. člena tega zakona ni izpolnjen, uporaba določb ZAgrS v posameznem primeru (kar velja tudi glede vprašanj v zvezi z aktivno legitimacijo v upravnih postopkih) ne pride v poštev.² Ta zakon torej velja le za agrarne skupnosti, ki so se preoblikovale v agrarno skupnost po določbah tega zakona, kar pomeni, da ne predvideva ustanavljanja novih agrarnih skupnosti, temveč dovoljuje oziroma omogoča preoblikovanje obstoječim, ki so bile ustanovljene po določbah ZPVAS. S takšno rešitvijo je zakonodajalec v slovenski prostor vpeljal dve vrsti agrarnih skupnosti, in sicer agrarne skupnosti po ZAgrS in agrarne skupnosti po ZPVAS. Ker AS ... do izdaje izpodbijane odločbe ni bila vpisana v register agrarnih skupnosti po 15. členu ZAgrS, kar med strankami ni sporno, zanjo torej ni mogoče uporabiti določb ZAgrS, temveč določbe ZPVAS.

15ZPVAS pa agrarno skupnost opredeljuje kot skupnost fizičnih in pravnih oseb na podlagi pogodbe, ki imajo skupne pravice, dolžnosti in obveznosti, določene z zakonom in pravili agrarne skupnosti (prvi odstavek 2. člena ZPVAS). Agrarna skupnost po izrecni določbi drugega odstavka 2. člena ZPVAS ni pravna oseba; je sicer pravna skupnost ter iz nje izvirajo določeni pravni učinki³, a nikakor ne takšni, da bi bila nosilec stvarno pravnih pravic (11. člen ZPVAS). Celo v primeru, če bi bilo pri nepremičnini v zemljiški knjigi vpisano ime agrarne skupnosti (vendar v konkretnem primeru ni tako), bi bili nosilci pravic in obveznosti še vedno solastniki te nepremičnine; bodisi kot lastniki (1. alineja 12. člena ZPVAS) bodisi kot skupni lastniki (2. alineja 12. člena ZPVAS). Upravna organa imata sicer prav, ko navajata, da je skladno z 32. členom Pravil agrarne skupnosti ... z dne 10. 10. 1996 (v nadaljevanju: Pravila) za zastopanje in predstavljanje AS ... upravičen predsednik upravnega odbora in da zbor AS lahko določi ali pooblasti drugo osebo, ki bo zastopala in predstavljala agrarno skupnost proti tretjim osebam, vendar odgovora na vprašanje, kdo lahko sodeluje v postopku pri izvedbi geodetskih storitev in v upravnem postopku, ki ga vodi geodetska uprava, po presoji sodišča ne gre iskati v ZPVAS, Pravilniku in Pravilih, temveč v ZEN, ki kot lex specialis ureja obravnavano področje.

16Po določbi 28. člena ZEN se upravni postopek evidentiranja urejene meje uvede na zahtevo lastnika parcele. Skladno z drugim odstavkom 28. člena ZEN so stranke v postopku evidentiranja urejene meje lastniki parcel, ki po zemljiškokatastrskem načrtu ali po zemljiškokatastrskem prikazu mejijo ali se dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje (sosednje parcele). Lastnika parcele, katere meja se ureja, in lastnike sosednjih parcel, mora geodetsko podjetje vabiti na mejno obravnavo (tretji odstavek 30. člena ZEN). Po drugem odstavku 29. člena in 32. členu ZEN mora elaborat ureditve meje vsebovati tudi zapisnik mejne obravnave s sestavnimi, določenimi v drugem in tretjem odstavku 32. člena ZEN.

17Pri navedenem pa je treba upoštevati določbe 11. člena ZEN, ki v prvem odstavku določa, da so stranke v postopkih za izdelavo elaboratov, ki jih izdelujejo geodetska podjetja, ter v upravnih in drugih postopkih, ki jih vodi geodetska uprava na podlagi tega zakona, lastniki nepremičnin, ki so vpisani v zemljiški knjigi, razen če zakon ne določa drugače. Kot nadalje določa tretji odstavek 11. člena ZEN, lahko v primeru solastnine ali skupne lastnine naročilo za geodetsko storitev oziroma zahtevo za uvedbo upravnega postopka vloži kateri koli solastnik ali skupni lastnik, v postopku za izdelavo elaborata in v upravnem postopku pa so stranke vsi solastniki oziroma skupni lastniki. Pri tem gre za specialne določbe, ki veljajo za postopke, ki jih geodetska uprava vodi na podlagi ZEN, in ki za te postopke vzpostavljajo pravno fikcijo, da je lastnik nepremičnine oseba, ki je kot taka vpisana v zemljiško knjigo. To izhaja tudi iz 12. člena tega zakona, ki posebej za take postopke ureja pravni položaj pridobitelja kot osebe, ki je pridobila pravico, da se kot lastnik nepremičnine vpiše v zemljiško knjigo ter je že bil začet postopek vpisa lastništva nepremičnine v zemljiško knjigo (prvi odstavek 12. člena ZEN). Drugih izjem v položaju, kot je obravnavani, ZEN ne predvideva. Zakonodajalec je torej pojem stranke v postopkih po ZEN specialno uredil.

18Sodišče na podlagi citiranih določb ZEN ugotavlja, da prvostopenjski organ ni ravnal pravilno in skladno z zakonom, ko je v upravni postopek evidentiranja urejene meje kot postopek po ZEN vabil tožnico, saj ta, kot je razvidno iz podatkov zemljiške knjige, ni lastnica parcele št. 1753/1 k.o. ..., niti v zemljiško knjigo vpisana kot imetnica služnostne ali stavbne pravice (deveti odstavek 11. člena ZEN). Mnenje toženke, da je treba ZPVAS dati prednost v razmerju do ZEN, zaobide temeljno načelo, ki prežema ZEN, to je načelo celovite ureditve evidentiranja nepremičnin, vključno s postopki urejanja in spreminjanja meje zemljiških parcel in drugimi vprašanji, povezanimi z evidentiranjem nepremičnin, državne meje in prostorskih enot. ZEN v tretjem odstavku 11. člena ureja vprašanje položaja stranke v postopku, ko je nepremičnina v solastnini ali skupni lastnini. Če bi v primeru agrarnih skupnosti želel vprašanje strank v postopku evidentiranja urejene meje (in drugih upravnih postopkih, ki se vodijo po ZEN) urediti drugače, bi ZEN kot mlajši zakon⁴ to lahko storil, vendar to očitno ni bil namen zakonodajalca. Zakonodajalec je tudi z opisano ureditvijo očitno sledil z ZPVAS (za razliko od prvotno nameravane⁵) sprejeti rešitvi, individualističnega koncepta lastnine, ki je v ospredje postavila člane agrarne skupnosti in ne skupnost kot celoto.

19Sodišče po vsem navedenem zaključuje, da je prvostopenjski organ ni postopal pravilno in zakonito, ko je v obravnavani upravni postopek kot stranko vabil AS ... in ne vse solastnike parcele 1753/1.

20Ker navedeno kaže, da so bila v obravnavani zadevi ob nepravilni uporabi materialnega prava nepravilno uporabljena pravila postopka, je sodišče tožbi ugodilo ter prvostopenjsko odločbo v izpodbijanem delu (torej kolikor se nanaša evidentiranje urejene meje) na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo (kot izhaja iz I. točke izreka te sodbe) ter v odpravljenem delu zadevo v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, v katerem je organ vezan na pravno mnenje in stališča iz te sodbe (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

21Po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 se v primeru, ko je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Na tej podlagi je sodišče, ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnico v postopku kot pooblaščenec zastopal odvetnik, v skladu s četrtim odstavkom 3. člena Pravilnika tožnici priznalo pavšalni znesek povračila stroškov v višini 385,00 EUR, ki se ob upoštevanju, da je pooblaščenec zavezanec za DDV, skladno z ustaljenimi stališči Vrhovnega sodišča poveča za 22 % DDV. Tako določeni pavšalni znesek zajema vse stroške sodnega postopka pred sodiščem prve stopnje, razen sodnih taks. Toženka mora navedeni znesek tožnici plačati v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje tečejo tudi zakonske zamudne obresti (313. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, in prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ). Za tožbo plačano sodno takso pa bo tožnici vrnilo sodišče po uradni dolžnosti (36. in 37. člen Zakona o sodnih taksah, ZST-1, ter opomba 6.1.c taksne tarife tega zakona).

K III. točki izreka:

22Odločitev iz III. točke izreka temelji na določbah ZPP, ki v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 urejajo povrnitev stroškov stranskemu intervenientu (tako sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 276/2013 z dne 21. 11. 2013). Sodišče je tožbi ugodilo in prvostopenjsko odločbo v izpodbijanem delu odpravilo, kar pomeni, da A.A. in B.B. kot stranki z interesom, ki sta zagovarjali odločitev toženke, v postopku upravnega spora nista uspeli ter zato do povrnitve stroškov na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP nista upravičeni.

¹ Vse v zadevi obravnavane parcele se nahajajo v isti k.o. 2512 ...; v nadaljevanju te obrazložitve se zato parcele navajajo tudi samo s številko, brez ponavljanja navedbe k.o.
² Andrej Hafner, Zakon o agrarnih skupnostih (ZAgrS) s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana 2017, str. 27 in 33, kot tudi točki 11.1 in predvsem 11.2 (na str. 32) Priročnika za uporabo Zakona o agrarnih skupnostih, dostopnega na spletni strani: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/PODROCJA/KMETIJSTVO/Kmetijska-zemljisca/Prirocnik_za_uporabo_Zakona_o_agrarnih_skupnostih.pdf
³ Prim. sodbo tega sodišča I U 839/2010 z dne 18. 11. 2010.
⁴ ZEN je v veljavo stopil leta 2006, ZPVAS pa leta 1994.
⁵ Predlog Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic - EPA 237 (Poročevalec DZ, str. 16/93, str. 6, in Poročevalec DZ, št. 39/93, str. 27 in 28.