VSRS Sklep II Ips 126/2017

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita v delu, ki se nanaša na zavrnitev višje zahtevane preživnine, in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, mladoletni hčeri A. A. in B. A. dodelilo v varstvo in vzgojo materi (tožnici), določilo stike med hčerama in očetom (tožencem) ter tožencu naložilo plačevanje mesečne preživnine v znesku 350,00 EUR za vsako od hčera, in sicer že zapadlo in neplačano preživnino v 15 dneh, v bodoče pa do vsakega 8. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude s plačilom posameznega preživninskega obroka dalje do plačila. Navedene zneske je dolžan plačevati do prve valorizacije, od tedaj dalje pa v valoriziranih zneskih na podlagi obvestil pristojnega centra za socialno delo. Kar sta pravdni stranki zahtevali več ali drugače, je zavrnilo.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo ter spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je toženec preživnino za obe hčeri, ki mu je bila določena v breme, dolžan plačati z zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega obroka 350,00 EUR od 9. dne v mesecu za vsak mesec od vložitve tožbe dalje. Sicer je pritožbi pravdnih strank zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 365/2016 z dne 16. 2. 2017 dopustilo revizijo v smeri preizkusa procesnopravne in materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve o višini preživnine za mladoletna otroka pravdnih strank oziroma o porazdelitvi preživninskega bremena med njima.

4Tožnica v pravočasni dopuščeni reviziji uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da sodba nima razlogov o dodatnih dohodkih toženca (v postopku je namreč trdila, da toženec mesečno zasluži še 10.000,00 EUR), kar pomeni, da v sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih in je zato podana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sta obe sodišči ugotovili le ugodno premoženjsko situacijo toženca. Ta kršitev je podana tudi s tem, ko sodišči prve in druge stopnje nista obrazložili načina porazdelitve preživninske obveznosti med pravdnima strankama. Sodišče druge stopnje je sicer priznalo, da je vsakodnevno breme skrbi za hčeri na tožnici, vendar je ocenilo, da to ne narekuje drugačne porazdelitve preživninskega bremena. Sodišči sta v tem delu zmotno uporabili materialno pravo in odločili v nasprotju z večinsko sodno prakso, po kateri mora tisti od staršev, ki mu otroci niso zaupani v varstvo in vzgojo, za preživljanje plačevati več. Preživninsko breme je napačno porazdeljeno tudi zaradi neupoštevanja različnih dohodkov pravdnih strank, saj ima toženec poleg neprikazanih dohodkov tudi višje prikazane dohodke. Toženec bi moral glede na boljše premoženjsko stanje in glede na to, da tožnica za hčeri nameni več časa za njuno varstvo in nego, v denarju pokriti 70 % njunih potreb, tj. 490,00 EUR mesečno za vsako hčer. Predlaga spremembo sodb sodišč prve in druge stopnje, podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve drugemu sodniku posamezniku sodišča prve stopnje v novo sojenje.

5Toženec je na revizijo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

6Revizija je utemeljena.

7Odločanje o porazdelitvi preživninskega bremena mora temeljiti na določbah 129. in 129.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR); ne more pomeniti le matematičnega izračuna, marveč mora poskušati zagotoviti vrednotno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: z možnostmi obeh staršev in potrebami otrok.

8Glede presoje o preživninskih zmožnostih staršev in o potrebah otrok revizija ni bila dopuščena, zato Vrhovno sodišče na s tem povezane revizijske trditve ne bo odgovarjalo. Po določbi drugega odstavka 371. člena ZPP namreč v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. V skladu s to določbo Vrhovnemu sodišču na trditve, ki presegajo revizijski preizkus, ni treba odgovarjati.¹

9Predmet revizijskega preizkusa je le presoja materialnopravne pravilnosti odločitve, da se preživninsko breme med starša porazdeli po enakih delih in ali je v zvezi s to odločitvijo pritožbeno sodišče zagrešilo očitano mu procesno kršitev.

10Pri odločanju o porazdelitvi preživninskega bremena mora sodišče skladno z materialnim pravom upoštevati vse okoliščine primera, tudi tiste prispevke staršev k varstvu, vzgoji in preživljanju otrok, ki niso v denarni oziroma materialni obliki, kot na primer večji obseg nege in skrbi, večja delovna zmožnost in podobno.²

11Ne prvostopenjsko ne drugostopenjsko sodišče nista upoštevali v sodni praksi enotnega stališča, da je treba pri porazdelitvi preživninskega bremena upoštevati tudi okoliščino, da (praviloma) tisti od staršev, ki mu je otrok dodeljen, (bistveno) bolj kot drugi starš skrbi za otrokov telesni in duševni razvoj, z varstvom, vzgojo in skrbjo. Zato obseg nematerialnega prispevka staršev k varstvu, vzgoji in preživljanju ni bil ugotovljen (drugi odstavek 380. člena ZPP).

12Pritožbeno sodišče je materi otrok sicer priznalo, da je vsakodnevno breme skrbi za hčeri na njej, vendar je presodilo, da to ne narekuje take porazdelitve preživninskega bremena, da bi oče v denarju plačal več. Svojo presojo je utemeljilo z argumentom, da bi imel oče, če bi se stiki z njim redno izvajali, s tem utemeljeno več stroškov. Taka obrazložitev pa ne daje odgovora na tožničino pritožbeno trditev, da bi moralo sodišče pri porazdelitvi preživninskega bremena upoštevati in ustrezno ovrednotiti delo in skrb za oba otroka. Na njeno pritožbeno grajo, ki je bila osredotočena na nematerialni prispevek, tako ni bilo odgovorjeno (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

13Skladno s procesnima določbama iz 11. in 12. točke obrazložitve je Vrhovno sodišče tožničini dopuščeni reviziji ugodilo in sodbi sodišč prve in druge stopnje glede preživnine v zavrnilnem delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

14Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

¹ Navedeno na primer velja za revizijsko trditev, da "je bistveno, da je sodišče napačno ugotovilo preživninsko zmožnost očeta; tožnica je namreč dokazovala, kakšne dohodke ima toženec, glede na tako dobre dohodke, ki so bistveno višji od dohodkov tožnice, ki se preživlja iz prihrankov, pa bi moralo sodišče porazdelitev preživninske obveznosti določiti v drugačnem sorazmerju."
² Primerjaj odločbi II Ips 346/2009, II Ips 1248/2008 in druge. Glej še T. Pavčnik, Narava, Ustava in nekatera preživninska vprašanja, Pravna praksa 10/2014.