VSM Sklep PRp 117/2021

Pritožbi storilca K. M. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

1Okrajno sodišče na Ptuju je s sodbo PR 36/2021, z dne 12. 3. 2021, storilca K. M. spoznalo za odgovornega storitve prekrška po 6. točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP), za katerega mu je izreklo glavno sankcijo globo 1.200,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk ter mu naložilo dolžnost plačila sodne takse v skupnem znesku 200,00 EUR. Prvostopenjsko sodišče je prepis izreka navedene sodbe brez obrazložitve vročilo storilcu 15. 3. 2021, zoper katero je storilec vložil pravočasno napoved pritožbe, zaradi česar je nato prvostopenjsko sodišče izdalo sodbo z obrazložitvijo, ki je bila storilcu vročena 31. 3. 2021, zoper slednjo pa je storilec dne 9. 4. 2021 priporočeno po pošti vložil pritožbo. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom pritožbo storilca kot prepozno vloženo zavrglo, ker jo je vložil en dan po izteku osemdnevnega pritožbenega roka iz prvega odstavka 151. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1).

2Zoper navedeni sklep prvostopenjskega sodišča storilec vlaga pravočasno pritožbo. Del pritožbe se nanaša na samo storitev prekrška, bistvo preostalega dela pritožbe pa je, da mu v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila zagotovljena pravica do poštenega sojenja, saj ni imel na razpolago primernega časa za obrambo, ker je rok za pritožbo prekratek in ne omogoča razumnega časa za pripravo obrambe ali zagovora. Pritožnik v pritožbi poudarja tudi, da je pritožba del obrambe, zato jo je sodišče dolžno presojati vsebinsko ne glede na zamujen rok, predvsem v izrednih okoliščinah pandemije, ko je vlada omejevala in onemogočala z ukrepi in omejitvami uveljavljanje pravic strank v postopkih. Pritožnik zato predlaga ugoditev pritožbi tako, da sodišče upošteva njegovo pravico do pritožbe brez omejitev.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožbeno sodišče po pregledu in presoji zadeve v okviru vložene pritožbe ugotavlja, da pritožbenemu bistvu ni mogoče odreči utemeljenosti. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je namreč v sodbi IV Ips 21/2018, z dne 26. 11. 2018, zavzelo stališče, da institut napovedi pritožbe ne sme poslabšati položaja strank ali jim otežiti pravice do pritožbe tako, da bi pozneje vložena prepozna pritožba predstavljala oviro za vsebinsko obravnavo prvotne vloge podane v okviru roka za napoved pritožbe, v kolikor storilec že v napovedi pritožbe jasno izrazi voljo, da se pritoži zoper sodbo sodišča prve stopnje.

5Pregled spisovnega gradiva pokaže, da je storilec v laični napovedi pritožbe jasno izrazil voljo, da sodišče njegovo napoved pritožbe presoja vsebinsko, torej kot pritožbo. Sodna praksa laične pritožbe, podane v okviru roka za napoved pritožbe, ne šteje za nedovoljeno in v kolikor pozneje v okviru roka za pritožbo ni vložena pritožba, sodišče takšno laično napoved pritožbe, v kateri storilec izrazi voljo, da vlaga pritožbo in navede razloge, zaradi katerih se pritožuje, obravnava kot pritožbo¹. Tudi v obravnavani zadevi storilec v napovedi pritožbe jasno izraža voljo, da se pritožuje zoper sodbo prvostopenjskega sodišča, zato po oceni pritožbenega sodišča, upoštevajoč stališče Vrhovnega sodišča v že citirani sodbi IV Ips 21/2018, z dne 26. 11. 2018, ni mogoče zaključiti, da bi pozneje vložena, prepozna pritožba zoper sodbo z obrazložitvijo, lahko vplivala na dovoljenost prvotne pritožbe podane zoper sodbo brez obrazložitve.

6Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi pritožnika ugodilo in ob analogni uporabi osmega odstavka 163. člena ZP-1 sklep sodišča prve stopnje razveljavilo.

7Prvostopenjsko sodišče bo z novim predložitvenim poročilom storilčevo pritožbo zoper sodbo PR 36/2021, z dne 12. 3. 2021, pritožbenemu sodišču predložilo v pritožbeno obravnavo, saj pritožbe brez predložitvenega poročila prvostopenjskega sodišča ne more obravnavati.

¹ Glej med drugim sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 93/2010, z dne 8. 7. 2010.