VDSS Sklep Psp 42/2021

I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijana stroškovna odločba sklepa (II. točka izreka) sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije sam svoje stroške pritožbe.

1Sodišče prve stopnje je po umiku tožbe iz spora o glavni stvari o pravicah iz invalidskega zavarovanja postopek ustavilo (I. točka izreka). Hkrati je sklenilo, da tožnik nosi sam svoje stroške postopka (II. točka izreka), saj ni izpolnjen dejanski stan iz 158. člena Zakona o pravdnem postopku¹ (ZPP).

2Stroškovni del sklepa izpodbija tožnik, saj meni, da je odločitev arbitrarna, nezakonita, neživljenjska in v nasprotju z ZPP. Predlaga spremembo sklepa v izpodbijanem delu in priglaša stroške pritožbe.

Navaja, da je dne 23. 12. 2016 vložil tožbo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, da je bila dne 7. 1. 2020 izdana zavrnilna sodba, ki je bila s sklepom Psp 125/2020 z dne 1. 7. 2020 razveljavljena in zadeva vrnjena v ponovno sojenje. V ponovljenem sojenju je sodna izvedenka ocenila, da pri njem ni popolne izgube zmožnosti za organizirano pridobitno delo, temveč zmanjšana zmožnost, saj za dejavnost s. p. fasaderstvo in slikopleskarstvo od 9. 3. 2016 ni zmožen. Ker v štirih letih o zadevi ni bilo razsojeno, je vmes izpolnil pogoje za starostno upokojitev in tožbo umaknil. Logično in pošteno bi bilo, da tožena stranka, ki se je upirala tožbenemu zahtevku, na podlagi 2. odst. 154. člena ZPP povrne stroške, priglašene na naroku 14. 6. 2019, za pritožbo 10. 3. 2020 in v vlogi 3. 11. 2020.

3Pritožba ni utemeljena.

4Iz listin sodnega spisa izhaja, da je bila v sporu o pravicah iz invalidskega zavarovanja tožba zoper zavrnilni upravni odločbi res vložena 23. 12. 2016, da je bila 7. 1. 2020 izdana zavrnilna sodba I Ps 2178/2016, ki jo je pritožbeno sodišče s sklepom Psp 125/2020 z dne 1. 7. 2020 razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje z usmeritvijo, da se ob pravilni uporabi materialnega prava z medicinskim izvedenstvom razčisti stanje glede zatrjevane popolne nezmožnosti za pridobitno delo oz. II. ali III. kategorije invalidnosti. Iz pisnega izvedenskega mnenja specialista medicine dela, prometa in športa sicer izhaja, da do izdaje izpodbijanih upravnih odločb pri tožniku ni bilo popolne izgube delovne zmožnosti, temveč zmanjšana zmožnost za delo s potrebnimi stvarnimi razbremenitvami. Vendar slednje za rešitev pritožbe zoper stroškovni izrek sklepa sodišča prve stopnje pravno sploh ni relevantno.

5Nobenega dvoma ni, da je dne 9. 12. 2020 tožnik tožbo iz spora o glavni stvari umaknil (list. št. 170). Ker je toženec z umikom soglašal (list. št. 174), je postopek na temelju 3. odstavka 188. člena ZPP zakonito pravnomočno ustavljen.

6Ob takšnem procesnem stanju o stroških postopka ni mogoče zakonito odločati po 154. členu ZPP, kot si neutemeljeno prizadeva pritožba, temveč ob uporabi 158. člena ZPP, ki v 1. odstavku tožečo stranko, ki tožbo umakne, zavezuje k povrniti stroškov nasprotni stranki, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Po 68. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih²( ZDSS‑1) ko zavod vedno nosi sam svoje stroške, ne glede na izid postopka, toženčevih stroškov tudi če bi nastali ali bili priglašeni, ne bi bilo mogoče naložiti v plačilo tožniku. Slednje pa seveda ne pomeni, da bi po umiku tožbe bil tožnik avtomatično upravičen do povračila svojih stroškov postopka. V predmetni zadevi tožba ni umaknjena, ker bi toženec izpolnil zahtevek, zato je posledično zakonito izrečeno, da tožnik nosi sam svoje stroške postopka. Ker do vsebinske razsoje spora o pravicah iz invalidskega zavarovanja ni prišlo in je tožba umaknjena zaradi izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, ni pogojev za drugačno stroškovno odločitev od izpodbijane.

7Zaradi obrazloženega je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrebno pritožbo zavrniti in potrditi stroškovni II. odstavek izreka prvostopenjskega sklepa. Ob takšnem pritožbenem izidu je potrebno hkrati odločiti, da krije tožnik sam tudi svoje stroške pritožbe.

¹ Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.
² Ur. l. RS št. 2/2004 s spremembami