VSL Sklep I Cp 1752/2020

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pravdni postopek po 2. točki tožbenega zahtevka ustavi in da se bo po pravnomočnosti tega sklepa nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.

2Zoper sklep se pritožuje tožnica, ki med drugim navaja, da o zahtevku za ugotovitev pripadajočega zemljišča ni nujno odločiti zgolj po pravilih nepravdnega postopka po določbah Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča,¹ temveč lahko sodišče o tem odloči tudi v pravdnem postopku. Ugotovitev pripadajočega zemljišča je ugotovitev stvarne pravice, o spornih vprašanjih glede stvarnih pravic pa se odloča v pravdnem postopku.

3Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je načeloma pravilno stališče sodišča prve stopnje, da naj zadeve, za katere je predviden nepravdni postopek, rešuje sodišče, pristojno za te zadeve, v nepravdnem postopku. Zato mora pravdno sodišče vselej, kadar so za to izkazani pogoji, uporabiti določbo 21. člena Zakona o pravdnem postopku.² Vendar v konkretnem primeru za to ni pogojev.

6V prvi točki tožbene povesti tožnica navaja, da uveljavlja stvarnopravni zahtevek na ugotovitev obstoja lastninske pravice na parc. št. 000/9 k. o. ..., na kateri stoji stavba Z. 99, in na stavbi pripadajočem zemljišču parc. št. 000/8 in 000/6. Zatrjuje, da je leta 1974 na sporni stavbi pridobila lastninsko pravico, na spornem zemljišču (kot funkcionalnem zemljišču) pa pravico uporabe, ki se je na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini³ preoblikovala v lastninsko pravico. Nadalje trdi, da je sporno zemljišče pripadajoče zemljišče le k stavbi Z. 99 (in ne morda skupno pripadajoče zemljišče še kakim drugim stavbam). Tožbeni zahtevek se (nekoliko poenostavljeno) glasi na ugotovitev lastninske pravice na parceli, kjer stoji stavba A. 99 (1. točka zahtevka, ki ni sporna), v sporni 2. točki pa ugotovitev, da je določena parcela pripadajoče zemljišče navedeni stavbi.

7Iz odgovora na tožbo in pripravljalne vloge toženke je razvidno, da nasprotuje tako ugotovitvi lastninske pravice na parceli s stavbo kot tudi ugotovitvi pripadajočega zemljišča s trditvami, da tožnica ni lastnica ne enega ne drugega. Torej je sporno vprašanje lastninske pravice na vseh treh parcelah, ki so predmet te pravde.

8Razmejitev med nepravdnim in pravdnim postopkom je v grobem taka, da se v nepravdnem postopku rešujejo predvsem nesporna,⁴ v pravdnem pa sporna vprašanja. Namen postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1 je interventno reševanje problemov z lastništvom nepremičnin, izvirajočih iz prejšnje družbene ureditve (ko so se stvarne pravice zelo nedosledno vpisovale v zemljiško knjigo, ko se je pravica uporabe prenašala izvenknjižno in je veljalo obrnjeno načelo superficies solo cedit).⁵ Eden od razlogov, zakaj je zakonodajalec sprejel interventni ZVEtL-1, je tudi, da bi bilo sicer določene zadeve v zvezi s pripadajočimi zemljišči (nekdanjimi funkcionalnimi zemljišči) v običajnem pravdnem postopku bistveno težje in dolgotrajneje reševati.

9Sodna praksa je dokaj enotna, da je treba po 21. členu ZPP ustaviti pravdni postopek in nadaljevati zadevo po pravilih nepravdnega postopka, kadar gre za »klasične« nepravdne zadeve (določitev načina rabe solastne stvari, razdružitev solastnine, spor o poteku meje …) vendar tudi tu ne povsem dosledno; dopušča se npr. delitev skupnega premoženja v pravdi.⁶ Pri postopkih v zvezi s pripadajočimi zemljišči pa je večkrat izraženo stališče, da »postopek po ZVEtL ni edina, pač pa dodatna možnost varstva pravic [...] na skupnih delih, med katere sodi tudi zemljišče. Izbira načina pravnega varstva ostaja tožniku, sodišče pa ga nudi upoštevajoč materialno pravo in ustrezne procesne predpise izbranega postopka.⁷« V zelo podobni zadevi VSL II Cp 475/2018, kjer je stranka tudi zahtevala ugotovitev pripadajočega zemljišča v pravdi, je pritožbeno sodišče zapisalo: »Kljub temu, da toženka ne terja ugotovitve stvarne pravice, pač pa le enega od njenih upravičenj (pravico uporabe), pritožbeno sodišče sodi, da takemu zahtevku zaradi urejanja medsebojnih razmerij, ki koreninijo še v l. 1973, ne gre odreči pravnega varstva.« ZVEtL-1 ne izključuje možnosti za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi v pravdnem postopku.⁸

10Glede na povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima stranka, ki zahteva ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi, načeloma možnost izbirati med pravdnim in nepravdnim postopkom. Zato se je treba vprašati, ali obstoje kakšni posebni razlogi, da se o zahtevku, kot je postavljeni,⁹ ne bi odločalo v okviru pravdnega postopka.

11V zvezi s tem je treba upoštevati, da bo sodišče prve stopnje v vsakem primeru moralo voditi postopek v zvezi z lastništvom ene od spornih parcel. Dokazi, ki so predlagani za ugotavljanje lastništva parcele s stavbo, so vsaj deloma isti kot dokazi, predlagani za ugotavljanje pripadajočega zemljišča. Torej bi morali dve sodišči v dveh postopkih izvajati (vsaj deloma) iste dokaze v zvezi s fizično in funkcionalno povezanimi nepremičninami. Ni izključena možnost, da bi bil nepravdni postopek po ZVEtL-1 prekinjen, stranke pa napotene (že spet) na pot pravde. Vodenje dveh različnih, vzporednih postopkov o istem sklopu nepremičnin bi reševanje tožničinega pravnega problema tako zapletlo in podražilo, da bi se izničile prednosti postopka po ZVEtL-1 kot specializiranega postopka za ugotavljanje pripadajočega zemljišča.

12Bistvo vsakega civilnega sodnega postopka je zagotoviti strankam varstvo pravic in koristi, ki ga zahtevajo (če so za to izpolnjeni pogoji po materialnem pravu). To bistvo pa bo v konkretnem primeru lažje, hitreje in ceneje uresničeno, če se bo o obeh zahtevkih tožnice odločalo v en(otn)em pravdnem postopku.

13Glede na vse povedano sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno zmotna, zato je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (tretja točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo v pravdi meritorno obravnavati tudi zahtevek glede pripadajočega zemljišča, pri čemer mu bodo pri odločanju o tem materialnopravnem vprašanju lahko v pomoč določbe ZVEtL-1.¹⁰

14Ker bo šele s končno odločitvijo znano, katera stranka je v postopku uspela, je sodišče druge stopnje odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

¹ Uradni list RS, št. 34/2017, v nadaljevanju ZVEtL-1.
² Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
³ Uradni list RS, št. 44/97 in 59/2001, v nadaljevanju ZLNDL.
⁴ Starejši slovenski izraz za nepravdni postopek je tudi nesporni postopek.
⁵ Primerjaj Mateja Tamara Fajs in Jure Debevec, Reševanje nekaterih odprtih vprašanj glede pripadajočih zemljišč po ZVEtL-1, Odvetnik št. 4(82), jesen 2017, str. 13 in nasl.
⁶ Glej npr. sodbo VSRS II Ips 232/2018.
⁷ Primerjaj sodbo VSRS II Ips 13/2012. Glej tudi sklep VSL II Cp 188/2016 (kjer je o pristojnosti in vrsti postopka govora le obiter dictum), sklep VSL I Cp 2155/2013 (postopek po ZVEtL zgolj dopolnjuje dotlejšnje sodno varstvene možnosti; tožeči stranki ni mogoče odreči sodnega varstva njene stvarne pravice).
⁸ Primerjaj odločbi VSL I Cp 913/2014 in VSL II Cp 3349/2016.
⁹ Pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da v konkretnem primeru tožeča stranka ne zahteva ugotovitve lastninske pravice vsakokratnega lastnika stavbe na pripadajočem (funkcionalnem) zemljišču. V presojo, ali je tako postavljeni zahtevek ustrezen, se pritožbeno sodišče v tem trenutku ne spušča; primerjaj sklep VSL I Cp 1393/2010, sodbo in sklep VSL I Cpg 620/2013 ter prej citirane odločbe.
¹⁰ Primerjaj sodbo in sklep VSL II Cp 475/2018.