VSL Sklep II Kp 10604/2018

I. Pritožbi oškodovancev kot tožilcev A. A. in družbe X. d. o. o. se delno ugodi in se izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na osumljenega B. B. zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali uradnih pravic po drugem v zvezi s prvim odstavkom 244. člena KZ, razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. V ostalem se pritožba oškodovancev kot tožilcev zavrne kot neutemeljena.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo zahtevo za preiskavo oškodovancev kot tožilcev A. A. in družbe X. d. o. o. zoper osumljena C. C. in B. B. zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije po drugem in prvem odstavku 234.a člena KZ in kaznivega dejanja zlorabe položaja ali uradnih pravic po 244. členu KZ. Na podlagi prvega odstavka 96. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki osumljencev ter potrebni izdatki in nagrada njunih zagovornikov bremenijo proračun.

2Zoper sklep sta se pritožili oškodovanca kot tožilca A. A. in družba X. d. o. o. brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov ter s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi.

3Odgovor na pritožbo so podali zagovorniki osumljenega B. B., odvetniki iz Odvetniške družbe ... iz ..., ter osumljeni C. C. Predlagali so, da „višje sodišče pritožbo oškodovancev kot tožilcev zavrže oziroma zavrne“.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Glede očitanega kaznivega dejanja poslovne goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 234.a člena KZ pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku prvostopenjskega sodišča, da je pregon za obravnavano kaznivo dejanje že zastaral. Očitek kaznivega dejanja se namreč nanaša na sklenitev pogodbe o odstopu terjatev, s katero naj bi osumljenca preslepila oškodovanca A. A. kot direktorja družbe X. d. o. o., da je odkupil oziroma prevzel terjatve do družbe Y. d. o. o. in z njimi dokapitaliziral Y. d. o. o., pri čemer pa so bile prevzete terjatve fiktivne. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila sporna pogodba sklenjena dne 12. 2. 2007, kar je šteti za čas storitve kaznivega dejanja. Pritožnik z navedbami, da sta osumljenca zasledovala in predlagala stečaj družbe Y. d. d., ki je bil uveden dne 23. 2. 2010, zgornjih ugotovitev ne spreminja. Uvedba stečajnega postopka nad navedeno družbo na dokončanje in čas storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije, vezanega na prodajo fiktivnih terjatev, ne vpliva. Ker je v času storitve kaznivega dejanja veljavni KZ v 3. točki prvega odstavka 111. člena določal desetletni zastaralni rok, in ob ugotovitvi, da niso bile podane okoliščine, ki bi pretrgale tek zastaralnega roka, je pravilna tudi nadaljnja ugotovitev sodišča prve stopnje, da je kazenski pregon za navedeno kaznivo dejanje zastaral že v letu 2017.

6Nadaljnje očitke v opisu dejanja, da sta osumljenca zlorabila položaj v družbah Y. d. d. ter Y. d. o. o., tako da sta na goljufiv način povzročila stečaj navedenih družb (z namenom, da bi se dejavnost in premoženje družb preneslo na z osumljencema povezane družbe), pa gre pravno opredeliti kot kaznivo dejanje zlorabe položaja ali uradnih pravic po drugem v zvezi s prvim odstavkom 244. člena KZ. Pravilno je izhodišče prvostopenjskega sodišča, da je bilo kaznivo dejanje zlorabe položaja lahko storjeno najkasneje na dan, ko sta imela osumljenca še zadnji dan funkciji v organih družb Y. d. d. in Y. d. o. o. To kaznivo dejanje namreč lahko storijo le osebe pri opravljanju gospodarske dejavnosti, osumljenca kot člana družb torej v očitanem obdobju v letih 2007 in 2008. Kdaj je dejansko prišlo do uvedbe stečajnega postopka kot posledice njunih dejanj, pa na presojo časa storitve kaznivega dejanja ne vpliva. Tako se ni mogoče strinjati s pritožnikoma, da je bilo kaznivo dejanje dokončano šele dne 23. 2. 2010, ko je bil uveden stečajni postopek nad družbo Y. d. d., saj osumljenca tedaj v družbah nista opravljala nobene dejavnosti več.

7Na tej podlagi je sodišče prve stopnje za osumljenega C. C., kateremu funkcija je v navedenih družbah prenehala v začetku leta 2008, pravilno ugotovilo, da je kazenski pregon zanj že zastaral. Tudi za predmetno kaznivo dejanje je namreč tedaj veljavni KZ v 3. točki prvega odstavka 111. člena določal desetletni zastaralni rok, pri čemer okoliščine, ki bi pretrgale tek zastaralnega roka za osumljenega C. C., niso bile podane. Zahteva za preiskavo je bila vložena že po tem, ko je pregon zastaral, medtem ko vložitev kazenske ovadbe (ki jo izpostavlja pritožba) ne pomeni začetka kazenskega pregona in zato tudi ne pretrganja zastaranja.

8Na tem mestu pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da določbe šestega odstavka 112. člena KZ, ki določa absolutni (dvajsetletni) zastaralni rok, za katerega se zavzemata pritožnika, ob ugotovitvi, da je (tako za kaznivo dejanje poslovne goljufije kot za kaznivo dejanje zlorabe položaja zoper osumljenega C. C.) nastopilo že relativno zastaranje kazenskega pregona, ni mogoče uporabiti. Prav tako pritožnika ne moreta uspeti z navedbami, da je sodišče v zadevi zoper A. A. zaradi istovrstnega kaznivega dejanja upoštevalo dvajsetletni zastaralni rok, saj so za presojo teka (in morebitnega pretrganja) zastaralnega roka odločilne okoliščine vsakega posameznega primera.

9Napačno pa je sodišče prve stopnje ugotovilo zastaranje kazenskega pregona za osumljenega B. B. zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja. Kot zadnji dan opravljanja gospodarske dejavnosti v družbah Y. d. d. in Y. d. o. o. je namreč zmotno upoštevalo datum 29. 1. 2008. Osumljeni B. B. je bil v družbi Y. d. o. o., na katero se prav tako nanašajo očitki iz opisa kaznivega dejanja, direktor vse do dne 22. 9. 2008, kar izhaja iz izpiska evidence Ajpes, ki ga je pridobilo pritožbeno sodišče. Ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da osumljenec v družbi Y. d. o. o. po januarju 2008 ni imel nobene funkcije več, zato utemeljeno nasprotuje pritožnik z navedbo, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo datuma 15. 7. 2008, ko je osumljeni B. B. v imenu Y. d. o. o. kupil 5000 delnic. Ker je glede na navedeno osumljeni B. B. očitano kaznivo dejanje zlorabe položaja kot direktor družbe Y. d. o. o. lahko storil vse do dne 22. 9. 2008, bi kazenski pregon, ob upoštevanju desetletnega zastaralnega roka, zanj lahko zastaral dne 22. 9. 2018. Vendar pa je ob tem ugotoviti, da je bila dne 5. 3. 2018 zoper osumljenca vložena zahteva za preiskavo, kar je povzročilo pretrganje teka zastaralnega roka. Pritožbene navedbe o uporabi absolutnega dvajsetletnega zastaralnega roka v skladu z določbo šestega odstavka 112. člena KZ se zato v tem delu izkažejo za utemeljene, pritožbeno sodišče pa pritrjuje pritožnikoma, da kazenski pregon zoper osumljenega B. B. še ni zastaral.

10Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi oškodovancev kot tožilcev delno ugodilo in je izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na osumljenega B. B. zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali uradnih pravic po drugem v zvezi s prvim odstavkom 244. člena KZ, razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. V njem bo moralo sodišče prve stopnje opraviti materialni preizkus zahteve za preiskavo, ob tem pa presoditi tudi vprašanje obstoja upravičenega tožilca, na kar v odgovoru na pritožbo opozarjata osumljenca.

11V ostalem je pritožbeno sodišče pritožbo oškodovancev kot tožilcev zavrnilo kot neutemeljeno, saj ob že obrazloženem tudi ni zaznalo kršitev, ki jih v skladu z določbo petega odstavka 402. člena ZKP preizkuša po uradni dolžnosti.