VSRS Sklep II DoR 60/2021

1. Revizija se dopusti glede vprašanja: „Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določbe ZD in ZPP, ko je odločilo, da obstaja procesna nujnost, da v postopku za ugotovitev, da denarni znesek sodi v zapuščino, in za vrnitev tega zneska v zapuščino, sodeluje tudi dedič, ki se je dedovanju v korist sodediča odpovedal?“

2. V preostalem se predlog za dopustitev revizije zavrne.

1Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in ugotovilo, da v zapuščino po pokojni sodi 33.675,93, kar sta toženca dolžna vrniti v zapuščino (30.450 EUR toženec sam ter 3.225,94 EUR skupaj s toženko). V preostalem je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo in sklenilo, da toženec krije tožnikove pravdne stroške, tožnik pa 84 % toženkinih.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi tožencev ugodilo ter je izpodbijano sodbo v ugodilnem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrnilo, tožniku pa naložilo v plačilo toženčeve stroške postopka.

3Zoper odločbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem zatrjuje, da Vrhovno sodišče o pomembnem pravnem vprašanju še ni oblikovalo svoje prakse. Zastavlja vprašanja: 1. Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določbe ZD in ZPP, ko je odločilo, da mora biti dedič, ki se je odpovedal dediščini in je prenesel svoj dedni delež na drugega dediča, kot nujni sospornik zaobsežen s tožbo z ugotovitvenim zahtevkom, čeprav zanjo ne izkazuje pravnega interesa? 2. Ali se na dediča, ki se je odpovedal dediščini in je prenesel svoj dedni delež na drugega dediča, lahko raztezajo učinki pravde, v kateri so toženi drugi dediči? 3. Ali je v primeru dajatvenega tožbenega zahtevka zaradi vrnitve denarnih zneskov v zapuščino, nujna procesna skupnost vseh zakonitih dedičev kot nujnih enotnih sospornikov na aktivni strani? 4. Ali dedič, ki poda izjavo o odpovedi dediščini in prenosu dednega deleža na drugega dediča, ohrani vse pravice, ki jih ima kot zakoniti dedič v zvezi z dediščino, ki se ji je odpovedal, in ali nosi kakršna koli bremena ali prejema kakršne koli koristi, oziroma ali je zanj še vedno velja pravna domneva, da dediščino sprejema? 5. Ali je dopustno, da tožena stranka poda vsebinsko ugovor glede pasivne legitimacije pravdnih strank tudi po prvem naroku za glavno obravnavo?

4Predlog je delno utemeljen.

5Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče zaključuje, da so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v 1. točki izreka tega sklepa, zato je revizijo v skladu z drugim odstavkom 367.a člena ZPP v tem obsegu dopustilo.

6V preostalem niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zato je Vrhovno sodišče preostali del predloga v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP zavrnilo.

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).