VSL Sodba II Cp 679/2021

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 83198/2019 z 20. 9. 2019 v 1. točki izreka, ki tožencu nalaga plačilo glavnice v višini 228,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 9. 2019 do plačila, ter v 3. točki izreka glede plačila stroškov izvršilnega postopka v višini 44,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 10. 2019 do plačila. Odločilo je, da je toženec tožnici dolžan povrniti 10 EUR stroškov pravdnega postopka.

2Zoper sodbo vlaga pritožbo toženec iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov. Navaja, da je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izločen, saj ni objektivno presojal relevantnih dejstev. Predlagal je zaslišanje prič, ki bi lahko izpovedale o dogovorih med pravdnima strankama glede razveznega pogoja za veljavnost zavarovalne pogodbe. Sodišče je odločilo v korist močnejše stranke v postopku.

3Na pritožbo je odgovorila tožnica in predlagala njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Obravnavani spor spada med spore majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR – prvi odstavek 443. člena ZPP), v katerih veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi njihove bagatelnosti racionalizirajo posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve. Tako se lahko sodba v takšnem sporu izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6Neutemeljen je pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. točke prvega odstavka 339. člena ZPP. Toženec v postopku ni izločal razpravljajoče sodnice, prav tako v spisu ni podatkov o zakonskih razlogih za njeno izločitev (1. do 5. točka 70. člena ZPP).

7Sodišče tudi ni zagrešilo smiselno očitane bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženec ne prereka ugotovitev sodišča, da je odgovor na dopolnitev tožbe vložil prepozno, torej po izteku zakonsko določenega roka. Sodišče prve stopnje zato utemeljeno ni upoštevalo njegovih trditev in dokaznih predlogov, temveč je izhajalo le iz podanih ugovornih navedb. Ker so bile te pavšalne in dokazno nepodprte, pa z njimi ni uspel omajati tožničinih trditev o veljavnosti sklenjene zavarovalne pogodbe in posledično njegovi obveznosti plačila vtoževane terjatve.

8Zaradi omejenega pritožbenega preizkusa toženec ne more uspeti s sklicevanjem na zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede dogovorjenega pogoja pri sklenitvi pogodbe. Ker tudi drugi uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

9Toženka pavšalno uveljavljenih stroškov sestave odgovora na pritožbo v višini 20 EUR ni izkazala, zato jih pritožbeno sodišče ni priznalo.