UPRS Sodba II U 524/2017-14

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je gradbeni inšpektor v inšpekcijskem postopku zoper tožnika ter A.A. in B.B. zaradi gradnje objekta kaminske peči na zemljišču s parc. št. 2669 k.o. ... brez gradbenega dovoljenja odredil ustavitev vseh gradbenih del na nelegalni gradnji - objektu kaminske peči tlorisne velikosti cca 4,7 m * 1,2 m, ki jo kot investitorji gradijo brez gradbenega dovoljenja (tč 1). V roku 4 mesecev po vročitvi odločbe morajo zavezanci na lastne stroške odstraniti nelegalno gradnjo in vzpostaviti prejšnje stanje (tč 2). Opozorjeni so bili, da bo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti odstranitve objekta začet postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah na njihove stroške ali s prisilitvijo (tč 3). Za nelegalno gradnjo se odrejajo prepovedi izvedbe komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, uporabe ali opravljanja gospodarske dejavnosti v njej, vpisov in sprememb vpisov v zemljiški knjigi in prometa z njo ali z zemljiščem, na katerem je (tč 4).V postopku ni stroškov, ki bi bremenili zavezanca (tč 5). Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (tč 6).

2Iz obrazložitve izhaja, da je zemljišče kmetijsko zemljišče 2. kategorije in je med visokovodnim nasipom in reko ... . Parcela je na naravni vrednoti - sonaravni strugi reke ... z obrežji in prodišči od Šentilja do Hotize in je tudi na območju Natura 2000. Navedeni so posegi, ki so dopustni na ostalih kmetijskih zemljiščih skladno z b točko 16. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Beltinci (v nadaljevanju PUP). Za gradnjo objekta bi bilo potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, vodno soglasje in naravovarstveno soglasje. Med postopkom je C.C. zatrjeval, da gre za enostavni objekt, ki se lahko gradi brez gradbenega dovoljenja. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (v nadaljevanju Uredba) določa, da se objekti, ki po dimenzijah sicer sodijo med enostavne objekte, za katere je predpisana pridobitev soglasja v varovalnem pasu ali varovanem območju, štejejo za enostavne objekte samo pod pogojem, da je tako soglasje pridobljeno. Za vzpostavitev zakonitega stanja ne bi zadoščala pridobitev soglasij, ker je objekt neskladen s prostorskim aktom.

3Zoper izpodbijano odločbo sta tožnika vložila pritožbo, kateri je ministrstvo za okolje in prostor deloma ugodilo in 2. točko izreka dopolnilo tako, da ta glasi: Inšpekcijski zavezanci iz prve točke izreka te odločbe morajo v roku 4 mesecev po vročitvi te odločbe odstraniti nelegalno gradnjo iz prve točke te odločbe - kaminsko peč tlorisne velikosti cca 4,7 m * 1,2 m na zemljišču s parc. št. 2669 k. o. ... ter vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje. V ostalem je bila pritožba zavrnjena. Iz obrazložitve med drugim izhaja, da glede na namensko rabo zemljišča po prostorskem aktu, gradnja kaminske peči na zemljišču s parc. št. 2669 k.o. ... ni dopustna. Sporni objekt je postavljen v nasprotju s prostorskim aktom, zato bi si morali investitorji, glede na citirano določbo drugega odstavka 3.a člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), za zadevno gradnjo predhodno pridobiti gradbeno dovoljenje.

4Tožnik v tožbi navaja, da je kaminska peč postavljena na parceli, kjer je že postavljen gostinski objekt, ki je namenjen turizmu in prireditvam, kar je razvidno iz sklepa istega inšpektorata št. 356-02-11-330/2003 z dne 16. 12. 2004. Iz navedenega sklepa o ustavitvi postopka izhaja, da je zoper zavezanca Č.Č. potekal inšpekcijski postopek zaradi gradnje gostinskega lokala za namembnost gostinske dejavnosti. Ker je investitor pridobil za navedeni objekt ustrezno lokacijsko informacijo Občine Beltinci št. 350-07/2004 z dne 31. 8. 2004, je bil izdan sklep o ustavitvi postopka. Iz lokacijske informacije je tudi razvidno, da je na tej parceli dovoljeno graditi objekt brez gradbenega dovoljenja. Na podlagi navedenega ni točna ugotovitev inšpektorja, da je objekt neskladen s prostorskim aktom Občine Beltinci. Če je gostinski objekt, ki je že zgrajen in je bilo ugotovljeno, da lahko stoji na parceli, skladen s PUP, potem je tudi kaminska peč. Gre za enostaven objekt v skladu z Uredbo in tudi zaradi navedenega ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja. Iz odločbe ne izhaja zakaj objekt ni skladen s prostorskim aktom, zato gre za bistveno kršitev določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP-1). Inšpektor bi moral podrobno pojasniti, zakaj objekt ni skladen s prostorskim aktom glede na dejstvo, da pa je gostinski objekt skladen z njim. Kolikor bi bilo tudi za ta objekt potrebno pridobiti soglasje, se lahko opravi postopek legalizacije objekta in v tem primeru ga ni potrebno rušiti. Rušitev pride v poštev le, kolikor legalizacija ne bi bila narejena. Tožnik tudi meni, da v tem primeru ne gre za nelegalno gradnjo, ker za gradnjo kaminske peči ni bilo potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja. Tako predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.

5Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

6Tožba ni utemeljena.

7Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih in ima podporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Tako prvostopenjski kot tudi drugostopenjski organ sta v obrazložitvah odločb navedla utemeljene razloge za svojo odločitev in jih ustrezno argumentirala, zaradi česar sodišče sledi utemeljitvam obeh aktov in jih na tem mestu, skladno z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1 ne navaja ponovno.

8V obravnavani zadevi je sporna odločitev, da morata tožnika kot inšpekcijska zavezanca na zemljišču parc. št. 2669 k.o. ..., odstraniti objekt kaminske peči tlorisne velikosti cca 4,7 m * 1,2 m. Odločitev temelji na 152. členu takrat veljavnega Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), po katerem v primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi, ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

9Sodišče ugotavlja, kar je med strankama nesporno in razvidno tudi iz zemljiške knjige, da je lastnik spornega zemljišča tožnik C.C. Kot investitorji pa so pri gradnji spornega objekta sodelovali tudi tožnik Č.Č. in A.A. ter B.B., ki sta bili o upravnem sporu in pravici do vstopa v spor kot stranski intervienientki obveščeni, a se na obvestilo nista odzvali.

10ZGO-1 v 3. členu določa pogoje za začetek gradnje, in sicer da se lahko gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Po prvem odstavku 3. a člena ZGO-1 se gradnja enostavnega objekta lahko začne brez gradbenega dovoljenja, po drugem odstavku istega člena pa se ne glede na prejšnji odstavek, enostavni objekti ne morejo postavljati v nasprotju s prostorskim aktom. Na podlagi 8. člena istega zakona pa vlada s predpisom podrobneje določi vrste zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov.

11Podlago za presojo ali je obravnavani objekt mogoče uvrstiti med enostavne objekte, tako predstavlja Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Tudi če izhaja iz prvega odstavka 6. člena Uredbe, da so enostavni objekti vsi objekti iz priloge 2 Uredbe, pa je treba skladno s tretjim odstavkom 6. člena Uredbe upoštevati, da se ti objekti lahko štejejo kot enostavni objekti samo pod pogojem, če je pridobljeno kulturnovarstveno soglasje, kadar objekt stoji v varovalnem pasu ali varovanem območju. V upravnem postopku pa je bilo ugotovljeno, da objekt stoji v takem območju, to je naravna vrednota, in sicer sonaravna struga reke ... z obrežji in prodišči od Šentilja do Hotize in območje Natura 2000 in ugotovitvi, da tožnik soglasja ni pridobil, tožnik niti ne oporeka. Tako že iz tega razloga objekta ni mogoče šteti za enostavni objekt.

12Tožnik se prav tako ne more sklicevati na lokacijsko informacijo za gradnjo objektov oziroma izvajanje drugih del na zemljiščih ali objektih pridobljeno dne 31. 8. 2004, saj ima le ta na podlagi petega odstavka 80. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZureP-1) značaj potrdila iz uradne evidence in nima značaja odločbe in s tem ni podlaga za poseg v prostor, temveč je le vir informacij za investitorje o prostorskih aktih, ki veljajo na območju parcele, na kateri se namerava graditi, nadalje o namenski rabi prostora, o območjih varovanj in omejitev, o vrstah dopustnih dejavnosti, o vrstah dopustnih gradenj in drugih del ter o vrstah dopustnih objektov, glede na namen, o prostorskih ukrepih ter glede sprememb in dopolnitev oziroma glede priprave novih prostorskih aktov na območju nepremičnine.

13Neutemeljena je tudi tožbena navedba, da izpodbijana odločba ni obrazložena. Iz odločbe, ki je nato še konkretneje obrazložena z drugostopenjsko odločbo, je jasno razvidno, kakšni so razlogi odločitve, saj je organ navedel konkretno kateri posegi so dopustni na ostalih kmetijskih zemljiščih in iz tega naredil zaključek, da obravnavani objekt ni skladen s prostorskim aktom, saj ne ustreza taksativno naštetim dovoljenim posegom. Prav tako je ugotovil, da gre za objekt, ki se nahaja na varovanem območju in bi bilo zaradi tega potrebno pridobiti ustrezna soglasja.

14V zvezi s tožbenimi navedbami, da bi moral inšpektor v primeru ugotovljenih kršitev zahtevati od tožnikov le pridobitev ustreznih dovoljenj oziroma lokacijsko informacijo tudi za ta objekt, sodišče v celoti sledi navedbam drugostopenjskega organa, ki je tožniku pojasnil, da je bil inšpekcijski ukrep skladen z določbami 152. člena ZGO-1 in da bi bil drugačen ukrep nezakonit.

15Glede na obrazloženo je sodišče vse tožbene navedbe presodilo kot neutemeljene, ugotovilo pa tudi ni kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

16Sodišče pripominja, da glavne obravnave v navedeni zadevi ni izvedlo iz razloga, ker je bilo mogoče odločiti na podlagi dokumentacije v spisu in tako dejanskega stanja ni bilo potrebno dopolnjevati, dejansko stanje pa med strankama niti ni bilo sporno, saj je v obravnavani zadevi šlo za presojo pravilne uporabe materialnega prava in za pravno vprašanje ter presojo pravnih norm, stališč in njihovih razlag, zato je odločilo na seji senata (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

17Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče (med drugim) tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.