UPRS Sodba II U 186/2020-6

Tožbi se ugodi. Odločba Upravnega sodišča RS, št. Bpp 90/2020-5 z dne 1. 7. 2020 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

1Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča v Ljubljani zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja v upravnem sporu, ki se pred Upravnim sodiščem RS, Oddelek v Mariboru, vodi pod opr. št. II U 516/2019.

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je v skladu s 13. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka (finančni položaj prosilca). Ob dodelitvi brezplačne pravne pomoči morajo biti izpolnjeni ne le materialni (finančni) pogoji, ampak tudi objektivni (t.i. postopkovni) pogoji iz prvega odstavka in drugega odstavka 24. člena ZBPP. Pri odločanju upravičenosti do vseh oblik brezplačne pravne pomoči je treba na podlagi razpoložljivih podatkov oceniti, ali so izpolnjeni procesni pogoji iz 24. člena ZBPP (tako tudi sodna praksa, primerjaj sodbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani, št. I U 1570/2015 z dne 24. 11. 2015) in upoštevati kriterij razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritve brezplačne pravne pomoči v zadevah, ki so očitno nerazumne oz. nimajo verjetnega izgleda za uspeh.

3Brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje, kot izhaja iz 1. alinee 26. člena ZBPP se dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretja odstavka 24. člena ZBPP. Glede na definicijo prvega odstavka 26. člena ZBPP tožena stranka meni, da za preučitev pravnega položaja, predpisov in seznanitev s pravnimi sredstvi se namreč predpostavlja, da obstaja neko pravno vprašanje, za razjasnitev katerega je potrebno pravno znanje in o katerem je mogoče podati pravno mnenje o njegovih možnih pravnih rešitvah, slednje pa je potrebno, da se posameznik lahko odloči, ali in kako bo zavaroval svoje pravice, obveznosti ali pravna razmerja. Iz prosilčeve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in vpogleda v U vpisnik, pa ne izhaja, da bi bil prosilec npr. pozvan k dopolnitvi tožbe ali podaji kakšne vloge, kakor tudi ne, da bi v zadevi bil razpisan narok za glavno obravnavo in bi tako prosilec potreboval pravno zastopanje na naroku za glavno obravnavo pred Upravnim sodiščem RS. Organ za brezplačno pravno pomoč ocenjuje, da je dodeljevanje brezplačne pravne pomoči „na zalogo“, to je, ne da bi prosilec po dani prošnji vsaj v grobem pojasnil zakaj bi, kljub temu, da se še ni pokazala potreba po podajanju vlog ali udeležbi na naroku za glavno obravnavo, potreboval dodatno pravno zastopanje, ni smiselno. Zato je organ za brezplačno pravno pomoč prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil.

4Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu in izpodbija predmetno odločitev po vseh točkah prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tožnik zahteva, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in tožniku dodeli brezplačno pravno pomoč. Meni, da je tožena stranka zmotno in nepopolno ugotovila dejansko stanje ter nepravilno uporabila materialno pravo. Brezplačna pravna pomoč se lahko dodeli v kateri koli fazi postopka. Zmotna je ugotovitev tožene stranke, da je brezplačno pravno pomoč smiselno dodeliti zgolj pred vložitvijo pravnega sredstva. Tožnik je namreč zaprosil za brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja na podlagi 1. alinee prvega odstavka 26. člena ZBPP. Brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje se lahko dodeli tudi, ko je pravno sredstvo že vloženo, saj tega ne prepoveduje nobena zakonska določba, kaj pravno svetovanje je, pa določa tretji odstavek 26. člena ZBPP. Ker tožena stranka navaja, da iz tožnikove prošnje za brezplačno pravno pomoč ne izhaja, da bi bil pozvan k dopolnitvi tožbe ali podaje kakšne druge vloge, to ni pogoj, ki bi ga tožnik moral izpolniti, saj tega ne določa nobena zakonska določba. Napačna je ocena tožene stranke, da dodeljevanje brezplačne pravne pomoči „na zalogo“ ni smiselno. Ocenjevanje smiselnosti ne določa nobena zakonska določba, sploh pa tožnik za to (brezplačno pravno pomoč „na zalogo“) ni zaprosil.

5Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala predmetne spise.

6Tožba je utemeljena.

7Sodišče v obravnavani zadevi presoja zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe, s katero je tožena stranka zavrnila tožniku prošnjo za brezplačno pravno pomoč v obliki in obsegu pravnega svetovanja v upravnem sporu, ki se vodi pred tukajšnim sodiščem opr. št. II U 516/2019.

8Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Za sodno varstvo po tem zakonu štejejo varstvo pravic, obveznosti in pravnih razmerij, varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah in tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom (prvi in drugi odstavek 1. člena ZBPP).

9Brezplačna pravna pomoč po tem zakonu se lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP).

10Brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja je namenjena preučitvi pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov, zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopku za njihovo varovanje (tretji odstavek 26. člena ZBPP).

11Glede na takšno zakonsko opredelitev pa ob tem, ko je tožnik v prošnji jasno navedel, da želi pravno svetovanje v zvezi z zadevo opr. št. II U 516/2019, sodišče meni, da ni pomembno ali je bil tožnik iz strani sodišča v navedeni zadevi pozvan k dopolnitvi tožbe ali podaji kakšne druge vloge, je treba upoštevati namen brezplačne pravne pomoči (kot izhaja iz 1. člena ZBPP), kar je nedvomno tudi že z Ustavo RS (23. člen) zagotovljena pravica do sodnega varstva. Slednja nujno vključuje tudi za postopek pred sodiščem potrebno strokovno pomoč, tako svetovanje kot zastopanje. Oseba, ki zaradi lastnih premoženjskih in socialnih razmer teh stroškov ne zmore, je zato ob izpolnjevanju zakonskih določil upravičena do brezplačne pravne pomoči.

12Glede stališča, da iz U vpisnika ni razvidno, da bi bil prosilec pozvan k dopolnitvi tožbe ali vloge ali da bi prosilec potreboval zastopanje na naroku za glavno obravnavo, pa sodišče pojasnjuje, da tožnik v upravnem sporu ni zgolj pasivni udeleženec, ki reagira zgolj na pozive sodišča, ampak lahko v postopku samoiniciativno navaja svoja stališča glede konkretne zadeve in predlaga opravo procesnih dejanj¹. Od tožnika kot laične stranke tudi ni mogoče pričakovati, da bo opredelil sporna in dejanska vprašanja v prošnji za brezplačno pravno pomoč, saj navedeno lahko opredeli le kvalificiran pravni strokovnjak².

13Ker je bilo torej pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, jo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o zadevi upoštevajoč tudi vse ostale z zakonom določene pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

14Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter predloženega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ugoditi, izpodbijano odločbo odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

¹ Sodba Upravnega sodišča RS, opr. št. II U 330/2019 z dne 28.8.2019
² Sodba Upravnega sodišča RS, opr. št. II U 259/2020 z dne 9.9.2020, opr. št. II U 260/2020 z dne 23.9.2020.