UPRS Sklep I U 275/2020-18

I. Tožba se zavrže.

II. Stroškovna zahtevka tožeče stranke in stranke z interesom Občine ... se zavrneta.

1S sklepom, št. 352-17/2019-12 z dne 27. 11. 2019, je Upravna enota Cerknica (v nadaljevanju prvostopenjski organ) za izvedenca s področja geodezije v postopku parcelacije nepremičnine s parc. št. 107/9, k. o....(ID ...) imenovala organizacijo – podjetje A. d. o. o., ... (1. točka izreka) ter odločila, da citirano podjetje izdela izvid in mnenje (elaborat parcelacije) v mejah in pod pogoji, določenimi v Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za 4 odseke lokalne ceste ..., javne poti ..., nekategorizirane ceste ... (Uradno glasilo Občine ..., št. 126/2018; v nadaljevanju Odlok) v roku 2 mesecev od pravnomočnosti tega sklepa (2. točka izreka) in da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (3. točka izreka). V obrazložitvi je prvostopenjski organ navedel, da je treba za izdajo odločbe o parcelaciji po prvem odstavku 201. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2) izdelati elaborat parcelacije v mejah in pod pogoji iz občinskega podrobnega prostorskega načrta, zaradi česar je treba imenovati izvedenca geodetske stroke. Ob tem se je skliceval na določbe 189. in 190. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določajo pogoje in način imenovanja izvedencev.

2Prvostopenjski organ je pritožbo tožnika zoper sklep o postavitvi izvedenca zavrgel s sklepom, št. 352-17/2019-14 z dne 9. 12. 2019. Navedel je, da je tožnik pritožbo vložil zoper sklep, zoper katerega pritožba ni dopustna.

3Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je pritožbo tožnika zoper sklep, s katerim je prvostopenjski organ zavrgel tožnikovo pritožbo zoper sklep o postavitvi izvedenca, ob sklicevanju na 258. člen ZUP, zavrnilo.

4Tožnik vlaga tožbo zoper oba v uvodu navedena sklepa, tj. sklep o postavitvi izvedenca in sklep o zavrženju pritožbe zoper sklep o postavitvi izvedenca. V tožbi navaja, da je zavrženje pritožbe v nasprotju s prvim odstavkom 201. člena ZUreP-2, kjer je določeno, da pritožba ne zadrži izvršitve, iz česar izhaja, da je pritožba dovoljena. V skladu s citiranim členom ZUreP-2 bi se moral sklep o postavitvi izvedenca glasiti na način, da se dovoljuje izvedba parcelacije in šele, ko bi bil ta sklep pravnomočen, bi se lahko postavilo konkretnega izvedenca. Tudi sicer niso podani pogoji za izvedbo parcelacije kot pripravljalnega dela v razlastitvenem postopku, saj tudi niso podani pogoji za razlastitev tožnika. V nadaljevanju tožnik obširno navaja, zakaj pogoji za razlastitev niso podani. Sodišču predlaga, naj izpodbijana sklepa odpravi, in zahteva povrnitev stroškov postopka.

5Toženka je sodišču poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

6Stranka z interesom Občina ... dolina v odgovoru na tožbo meni, da je tožba nesklepčna in nedopustna. Navaja, da toženka v postopku parcelacije ne bo mogla meritorno odločiti, če vanj ne bo pritegnila izvedenca geodetske stroke. Iz tožbenih navedb tudi ne izhaja, da je sklep o imenovanju izvedenca nezakonit. Izpodbijanje sklepa o imenovanju izvedenca je v nasprotju s 189. členom ZUP. Ker v upravnem sporu sodišče ni pristojno odločati o zakonitosti tistih upravnih aktov, ki niso dokončni in ne posegajo v pravni položaj tožnika, tj. ne vsebujejo vsebinske odločitve o strankini pravici, obveznosti ali pravni koristi (sklep Vrhovnega sodišča v zadevi, I Up 241/2015 z dne 18. 1. 2017), tožba ni dopustna. Predmet tega postopka ni presoja, ali je izkazan javni interes za razlastitev tožnika, sicer so pa pogoji za začetek in vodenje razlastitvenega postopka podani. Sodišču je zato predlagala, naj tožbo zavrže, tožniku pa naloži plačilo stroškov postopka.

7Tožnik v naknadni pripravljalni vlogi z dne 3. 7. 2020 prereka navedbe stranke z interesom in dodaja, da se ne strinja, da bi meritve opravilo podjetje A. d. o. o., ...a, saj to podjetje opravlja meritve za celotno Občino ... (tudi za toženko), zato bi bile v vsakem primeru izvedene pristransko.

8Tožba ni dovoljena.

9V skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj. O zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon. Upravni akt v smislu ZUS-1 je upravna odločba in drug javno pravni enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). To pomeni, da s tožbo v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, temveč le tistega, ki po materialnem kriteriju vsebuje vsebinsko odločitev o materialno pravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. V skladu z drugim odstavkom 5. člena ZUS-1 pa se lahko s tožbo v upravnem sporu izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Če gre za akte, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, so ti lahko predmet presoje v upravnem sporu le, če tako določa zakon.

10V obravnavanem primeru tožnik izpodbija sklep, s katerim je prvostopenjski organ na podlagi 190. člena ZUP v postopku parcelacije postavil izvedenca s področja geodezije in zoper katerega pritožba po 258. členu ZUP ni možna, in sklep, s katerim je prvostopenjski organ pritožbo zoper sklep o postavitvi izvedenca na prej navedeni podlagi zavrgel.

11Ne sklep, s katerim je bilo odločeno o postavitvi izvedenca, in ne sklep, s katerim je bila pritožba zoper ta sklep zavržena, med zgoraj opredeljene akte po prvem in drugem odstavku 2. člena oziroma drugem odstavku 5. člena ne sodita. S sklepom o postavitvi izvedenca namreč ni bilo odločeno o nobeni tožnikovi pravici, pravni koristi ali obveznosti, z njim postopek odločanja tudi ni bil obnovljen, ustavljen ali končan. Enako velja tudi za sklep o zavrženju pritožbe, ki po vsebini predstavlja (le) procesno odločitev. Morebitne (in v tožbi zatrjevane) kršitve bo pa tožnik lahko uveljavljal v pritožbi zoper odločitev o glavni stvari.

12Ker tožnik izpodbija sklepa, ki po navedenih določbah ZUS-1 nista upravna akta, niti nista akta, ki bi ju bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu, je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

13Odločitev o zavrnitvi stroškov postopka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

14Odločitev o zavrnitvi stroškov postopka stranke z interesom Občine ... temelji na prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom ZUS-1. Po načelu uspeha, ki izhaja iz določb 154. člena ZPP, bi stranki z interesom glede na njen interes (zavrženje tožbe), stroški šli. Vendar pa sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP). Ker po presoji sodišča stranka z interesom v svojem odgovoru na tožbo in naknadni pripravljalni vlogi ni dodatno prispevala k razjasnitvi zadeve, priglašeni stroški niso bili potrebni in jih zato stranki z interesom ni priznalo.