VSL Sklep I Cp 2103/2020

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se stranska intervencija odvetniške družbe na strani tožeče stranke ne dopusti.

2Zoper navedeni sklep se zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka pritožuje predlagatelj stranske intervencije. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa oziroma vrnitev zadeve v ponovno obravnavanje pred sodišče prve stopnje. Navaja, da sta s tožečo stranko sklenila pogodbo o nagradi odvetnika na podlagi uspeha v pravdi in če tožeča stranka v postopku ne bo zmagala, sam ne bo imel pravice do nagrade, saj iz 17. člena Zakona o odvetništvu izhaja, da dogovor o nagradi po uspehu izključuje pravico do nagrade na podlagi odvetniške tarife. Pojasnjuje, da je njegova odvisnost materialnega upravičenja odvisna izključno od uspeha pravdne stranke in je zato njegov pravni interes v predmetnem pravdnem postopku brez dvoma podan.

3Pritožba ni utemeljena.

4Zaključek prvostopenjskega sodišča, da ima pritožnik v predmetnem pravdnem postopku ekonomski interes za izid pravde in ne pravnega, je pravilen. Stranski intervenient v pravdo, ki teče med drugimi, lahko vstopi, če je s stranko, ki se ji želi pridružiti v takšnem pravnem razmerju, da bo izid pravde vplival na njen pravni položaj. Med razmerjem, ki je predmet spora med pravdnima strankama in razmerjem med stranskim intervenientom in stranko, ki se ji hoče pridružiti, mora obstajati vsebinska povezava. Za vstop v pravdo in pridružitev eni izmed strank se torej zahteva pravni interes.

5Pritožnik svoj pravni interes oziroma upravičenje do stranske intervencije na tožeči strani utemeljuje na podlagi pogodbe o pravnem svetovanju in zastopanju, sklenjene med pritožnikom in tožečo stranko v pravdnem postopku, s katero sta nagrado pritožnika (odvetniške družbe) dogovorila po uspehu v pravdi. Kot je pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje, je pogodba o zastopanju med odvetniško družbo in stranko po vsebini (med drugim) dogovor o višini oziroma načinu plačila za opravljene storitve. Gre torej za pogodbeno urejeno interno razmerje med stranko in odvetniško družbo. Za pritožnika je uspeh tožeče stranke v pravdnem postopku pomemben iz razloga, ker bo tako na podlagi pogodbe upravičen do nagrade v višini 15% vrednosti pridobljenega premoženja v pravdi. Glede izida pravde ima izključno ekonomski interes; tožeča stranka bo po koncu pravde postala njegov pogodbeni dolžnik, višina nagrade pritožnika pa bo odvisna od tožnikovega uspeha. Vendar pa izdana sodna odločba – za tožečo stranko ugodna ali neugodna, na pritožnikov pravni položaj ne bo vplivala oziroma bo pravno razmerje med pritožnikom in tožečo stranko ostalo nespremenjeno. Sodišče s končno odločbo glede na doseženi uspeh v pravdi namreč odloči le, katera izmed strank mora drugi povrniti stroške postopka in v kakšni višini, pri tem pa sklep o stroških postopka z mandatnim razmerjem med odvetniško družbo in stranko, ki jo v pravdi zastopa, ni v povezavi. Glede na navedeno, pritožbena izvajanja, da v primeru izgube tožeče stranke v predmetni pravdi pritožnik ne bo upravičen do pogodbeno dogovorjene nagrade, pri presoji pravnega interesa ne morejo biti uspešna.

6Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni našlo kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

7Pritožnik stroškov pritožbenega postopka ni priglasil, zato je izrek o stroških odpadel.