VSL Sklep I Cpg 690/2020

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna v roku 15 dni od vročitve sklepa povrniti prvemu tožencu pravdne stroške v višini 342,58 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

II. Prvi toženec je dolžan tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 40,80 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

III. Prvi toženec sam nosi pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) postopek zoper prvega toženca M. d. o. o. ustavilo ter (II.) tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov prvega toženca v znesku 671,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega roka za prostovoljno plačilo.

2Zoper navedeni sklep se je v stroškovnem delu (II. točka izreka) pritožila tožeča stranka. Predlagala je spremembo izpodbijanega sklepa, podrejeno razveljavitev. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3Prvi toženec je v odgovoru na pritožbo pritožbenim navedbam nasprotoval, predlagal potrditev izpodbijanega sklepa ter priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4Na podlagi 1. odstavka 366.a člena ZPP je o pritožbi odločala sodnica posameznica.

5Pritožba je utemeljena.

6Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje prvemu tožencu priznalo stroške v skupnem znesku 671,98 EUR na podlagi 158. in 155. člena ZPP. Prvemu tožencu je priznalo tudi stroške v višini 400 točk za prvo pripravljalno vlogo, ki pa je po vsebini odgovor na vlogo drugega toženca, kar izrecno izhaja tudi iz uvodnega besedila navedene vloge. Tudi sicer je iz podatkov v spisu razvidno, da je sodišče prve stopnje prvega toženca pozvalo, da odgovori na vlogo drugega toženca, to pa pomeni, da stroški odgovora prvega toženca na vlogo drugega toženca ne morejo predstavljati stroškov, ki bi bremenili tožečo stranko.

7Pritožba pa je utemeljena tudi v delu, v katerem navaja, da je poročilo stranki že zaobseženo v siceršnji nagradi za delo odvetnika in stranka do dodatnega plačila za ta strošek ni upravičena. Po tar. št. 39 Odvetniške tarife se poročilo stranki obračuna le, če ta storitev ni zajeta v drugi tarifni številki in gre torej za samostojno storitev. Če je bilo poročilo dano v okviru določene zadeve, se šteje, da to opravilo ni samostojna storitev in je torej všteto v drugih tarifnih številkah. Ni sicer mogoče izključiti, da se takšno storitev opravi v okviru določene zadeve kot samostojno opravilo, vendar je to potrebno izkazati. V konkretni zadevi z ničemer ni izkazano, da bi šlo za samostojno opravilo, zaradi česar je odločitev sodišča prve stopnje, ki je prvemu tožencu priznalo tudi stroške nagrade za poročilo stranki v višini 50 točk, napačna.

8Glede na navedeno je višje sodišče izpodbijani sklep v II. točki izreka spremenilo tako, kot to izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

9Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Pritožbeni stroški tožeče stranke predstavljajo stroške sodne takse za pritožbo. Prvi toženec na podlagi istih zakonskih določil do povračila stroškov odgovora na pritožbo ni upravičen.