VSM Sodba I Cp 37/2021

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem obsodilnem delu (točka I izreka) ter v odločbi o pravdnih stroških (točka III izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče delno ugodilo zahtevku tožeče stranke na vznemirjanje lastninske pravice, in sicer, da je tožena stranka dolžna opustiti vsakršno poseganje v lastninsko pravico tožnikov na nepremičnini parc. št. 4653 k.o. X s stanovanjsko hišo Poljska ulica, M. S., predvsem je dolžna opustiti odtekanje meteorne vode s površine dvorišča hiše tožene stranke Poljska ulica, M. S. stoječa na parc. št. 4651 k.o. X proti zemljišču in objektu tožeče stranke s tem, da je dolžna dvorišče urediti tako, da bo padec speljan vstran od objekta tožeče stranke in nagnjen proti zelenici. Navedeno je dolžna storiti v roku 90 dni pod izvršbo (točka I izreka). V presežku je zavrnilo zahtevek tožeče stranke, in sicer da je tožena stranka dolžna z asfalton ali betonskimi tlakovci utrditi dvorišče ter urediti ponikanje vode z drenažo speljano proti vrtu tožene stranke, vstran od parcele in objekta tožeče stranke (točka II izreka). V odločbi o pravdnih stroških je toženo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 2.851,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude (točka III izreka).

2Zoper obsodilni del prvostopne sodbe in odločbo o pravdnih stroških je vložila pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zmotna je ugotovitev prvostopnega sodišča, da odtekanje vode iz dvorišča tožene stranke v smeri hiše tožeče stranke, predstavlja direktno imisijo. V danem obravnavanem primeru gre za naravno odvajanje meteornih voda iz z višje ležečega na nižje ležeče zemljišče, kar spada med indirektne imisije, za katere pa tožeči stranki ne pripada vtoževano sodno varstvo. Sodišče je tudi povsem neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem toženke (namesto nje je zaslišalo sina toženke V. M. in njegovo partnerko S. Š., ki živita skupaj s toženko), ker bi šele z zaslišanjem toženke bilo dejansko stanje v celoti razjasnjeno. Pri oblikovanju zahtevka je prvostopno sodišče prekoračilo procesno vodstvo, ker je tožeči stranki s sklepom dalo jasna navodila kako naj oblikuje zahtevek v obravnavani zadevi. Tako postopanje sodišča pa ni dopustno, ker je s tem sodišče vplivalo na izid pravde v korist tožeče stranke. Sicer pa prvostopno sodišče tudi nima prav, da v danem primeru ne gre za spremembo tožbe. Tako postopanje prvostopnega sodišča predstavlja kršitve postopka, ki narekuje razveljavitev prvostopne sodbe. Zmotna pa je tudi ugotovitev prvostopnega sodišča, da meteorna voda, ki se izteka iz dvorišča tožene stranke proti objektu tožeče stranke vpliva na zamakanje objekta tožeče stranke. Izvedenec je navedel, da le v primeru velikega naliva lahko nastane vpliv na sosednjo nepremičnino. Na podlagi take ugotovitve izvedenca tožeča stranka ni dokazala zatrjevanega vznemirjanja lastninske pravice. Zraven vsega prvostopno sodišče tudi ni odločalo o ugovoru priposestvovanja služnostne pravice odtekanja meteornih voda in s tem povezanim obstojem pravnega naslova za uporabo nepremičnine tožnikov v obstoječem obsegu odtekanja meteornih voda iz nepremičnine tožene stranke do objekta tožeče stranke. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Podrejeno predlaga razveljavitev prvostopne sodbe v izpodbijanem obsegu. Priglaša pritožbene stroške.

3V odgovoru na pritožbo tožeča stranka nasprotuje pritožbenim izvajanjem in predlaga potrditev prvostopne sodbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ni sporno, da sta nepremičnini tožeče in tožene stranke sosednji nepremičnini ter da se gramozirano dvorišče tožene stranke stika z zunanjo steno stanovanjske hiše tožeče stranke. Pritožbeno tudi ni sporno, da utrjena gramozna frakcija dvorišča v blagem padcu pada proti hiši tožnikov, zaradi česar se meteorne vode, ki padejo na dvorišče, stekajo proti hiši tožeče stranke.

6Temeljno pravilo sosedskega prava je prepoved medsebojnega vznemirjanja in povzročanja škode¹. Tako v sosedskem pravu velja tudi prepoved imisij. Določba 75. člena SPZ ureja prepovedane imisije². Odtekanje meteornih padavin pa ureja določba 87. člena SPZ, ki določa, da mora lastnik nepremičnine storiti vse potrebno, da meteorne padavine z njegove zgradbe ne odtekajo oziroma ne padajo na tujo nepremičnino. Navedena določba ureja direktno imisijo, ki je vedno prepovedana, torej tudi v primeru, ko ne presega krajevno običajne mere, razen če obstaja za njeno dopustnost pravni naslov.

7Prvostopno sodišče je pravilno odtekanje meteornih voda po s peskom utrjeni gramozni frakciji dvorišča proti in do zunanjega zidu hiše tožnikov opredelilo kot direktno imisijo, ker je ta po svoji naravi in intenzivnosti primerljiva z odtekanjem meteornih voda iz strehe hiše. Dejstvo je (tako izvedenec gradbene stroke A. K., nadalje izvedenec), da se meteorne vode, ki padajo na dvorišče, po utrjeni podlagi dvorišča, ki pada v smeri hiše tožeče stranke, stekajo proti oziroma do zunanjega zidu hiše tožeče stranke. Pri manjših padavinah navedeno stekanje meteornih voda zaradi propustnosti tal ni tako izrazito, pri večjih padavinah pa pride do zalivanja zunanjega zidu hiše tožeče stranke in s tem povezanega zamakanja zidu. Prvostopno sodišče ima nadalje prav, da je izvedensko mnenje izdelano strokovno korektno in na podlagi izmer ter ugotovitev izvedenca na samem terenu po opravljenem ogledu. Navedbe izvedenca potrjujejo tudi zaslišani tožniki ter tako ni sprejeti izpovedb prič V. M. in S. Š. (sin in snaha toženke, ki živita s toženko), da voda iz dvorišča ne odteka proti hiši tožnikov in zamaka steno. Prvostopno sodišče je nadalje postopalo pravilno, ko glede zatrjevane imisije v dokazne namene ni zaslišalo toženke (iz podatkov spisa izhaja, da je ta starejša in bolna oseba), ker je že na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca gradbene stroke (tega je v dokazne namene sprejela tudi tožena stranka) imelo zadostne podlage o presoji odtekanja meteornih voda iz dvorišča tožene stranke proti oziroma do zunanjega zidu hiše tožeče stranke.

8V zvezi s pritožbenimi izvajanji, da v danem primeru gre za naravno odtekanje meteornih voda iz z višje ležečega na nižje ležeče zemljišče pa pritožbeno sodišče dodaja, da v danem primeru ne gre za odtekanje meteornih voda po naravnih danostih, temveč za odtekanje meteornih voda iz po toženi stranki zgrajenega dvorišča s padcem proti hiši tožeče stranke. Tako sporno odtekanje meteornih voda ne predstavlja indirektne imisije, kot zatrjuje pritožba. Pri tem velja še dodati, da lahko tožena stranka z manjšimi in manj zahtevnimi gradbenimi deli (asfaltiranje, tlakovanje, drenažni sistemi) uredi odtekanje meteornih voda iz dvorišča vstran od hiše tožeče stranke.

9Prvostopno sodišče s sklepom v smeri odprave nesklepčnosti tožbenega zahtevka in pravilnega oblikovanja zahtevka ni prekoračilo dopustnega procesnega vodstva po določbi 285. člena ZPP. Dejstvo je, da je tožeča stranka prvenstveno svoj zahtevek uveljavljala na odtekanje voda iz strehe po žlebu na dvorišče in nato po dvorišču do zidu njene hiše, tožena stranka pa je očitno tekom pravde strešni žleb speljala v kanalizacijske sisteme (tako meteorne vode niso več stekale iz strehe na dvorišče) in zato je ravno zaradi postopanja tožene stranke bilo potrebno zahtevek oblikovati v skladu z obstoječim dejanskim stanjem, to je z odtekanjem meteornih voda, ki padajo na dvorišče tožene stranke in se zaradi naklona dvorišča nato stekajo proti in do zidu hiše tožeče stranke. Z opozorilom na takšno preoblikovanje tožbe prvostopno sodišče ni prekoračilo materialno procesnega vodstva. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

10S preoblikovanim zahtevkom tožeča stranka tudi ni spremenila tožbe, ker s preoblikovanim zahtevkom vtožuje isto kot s prvotno tožbo, nedovoljeno imisijo omejuje le na stekanje meteornih voda iz dvorišča tožene stranke proti zidu hiše tožeče stranke. Po določbi tretjega odstavka 184. člena ZPP namreč zmanjšanje zahtevka in sprememba v smeri dopolnitve ali poprave posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen, ne predstavlja spremembe tožbe. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

11Pritožbena izvajanja v smeri priposestvovanja služnosti odtekanja meteornih voda pa predstavljajo pritožbeno novoto, ki v skladu z določbo 337. člena ZPP ni dopustna. Priposestvovanja navedene služnosti tožeča stranka tekom pravde ni uveljavljala.

12Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

13Tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeča stranka z odgovorom na pritožbo ni odločilno prispevala k razjasnitvi zadeve v pritožbenem postopku in zato pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

¹ Zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepremičnin morajo lastniki teh nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode. Pravice, ki omejujejo lastninsko pravico lastnika sosednje ali prostorsko povezane nepremičnine (sosednje nepremičnine), se mora izvrševati pošteno v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine (73. člen SPZ).
² Lastnik nepremičnine mora pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna, ali povzročajo znatnejšo škodo (prepovedana imisija). Brez posebnega pravnega naslova je prepovedano kakšrnokoli motenje s posebnimi napravami (75. člen SPZ).