VSM Sodba I Cp 872/2020

I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

1Z izpodbijano delno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da se izročilna pogodba z dne 27. 5. 1998, sklenjena med D. Š. in D. E. kot izročiteljema in A. A. in toženko B. B. v delu izročitve premoženja v obsegu 1/6, ki se nanaša na izročitev deleža po D. E. do toženke, razveže ter da se v navedenem obsegu pri nepremičninah, ki so bile predmet izročilne pogodbe vknjiži lastninska pravica na ime tožnice.

2Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožeča stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Zmoten je zaključek prvostopnega sodišča, da se izpodbijana pogodba ne more razvezati iz razloga, ker sta k izpolnjevanju pogodbe solidarno zavezana oba prevzemnika. Dejstvo je, da se je toženka zaradi razveze od sina tožnice A. A. odselila od hiše v kateri je poprej skupaj živela s tožnico - preživljanko koncem leta 2014 in od tega časa dalje ne izpolnjuje preživninskih obveznosti do tožnice, kot se je zavezala v izpodbijani pogodbi. Namen izpodbijane pogodbe je bil ta, da bi toženka, ko bi preživljanka (tožnica) zbolela ali starostno oslabela zanjo skrbela (kuhala, prala perilo, ji nudila osebno nego v primeru njene obnemoglosti in opravljala ostala hišna gospodinjska dela za preživljanko), prevzemnik (sin tožnice) pa bi skrbel za kmetijo in opravljal ostala hišna dela. Vsega navedenega pa tožnica po odhodu od hiše več ne izpolnjuje. Sicer pa je bila pogodba sklenjena zaradi funkcioniranja družinske skupnosti s ciljem, da prevzemnika (sin in snaha) prevzameta kmetijo, za odmeno pa poskrbita za preživljanje staršev tožnika, to je lastnikov kmetije. Z odhodom tožnice (snahe) od hiše je ta namen odpadel, kar vse je razlog za razvezo izpodbijane pogodbe v navedenem obsegu. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

3V odgovoru na pritožbo se tožena stranka zavzema za potrditev prvostopne sodbe in priglaša pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Toženka in zdaj že njen bivši zakonec C. C. (sin izročevalcev) sta s tožnico in njenim možem D. Š. (ta je sedaj že pokojni) sklenila izročilno pogodbo v obliki notarskega zapisa (priloga A2) s katero sta prejela v solast (tožnica do 1/3, sin do 2/3) kmetijo. Prevzemnika sta se v pogodbi nerazdelno zavezala, da bosta nudila izročevalcema primerno in zadostno hrano in pijačo, perilo in oblačila, pranje in čiščenje perila, posteljnega perila, čiščenje in ogrevanje prostorov v katerih bosta živela izročevalca, izročevalcema bosta zagotavljala prosto gibanje po vseh prostorih, da bosta dovoljevala obiske izročevalcema in tudi pogostila obiskovalce, da bosta izročevalcema nudila potrebne avtomobilske prevoze, da bosta v primeru bolezni ali starostne onemoglosti nudila vsakemu od izročevalcev potrebno nego, poskrbela za potrebno zdravniško ali bolnišnično pomoč, skratka, da bosta v starosti in onemoglosti poskrbela za primeren življenjski standard izročevalcev, vključno z morebitno namestitvijo v dom za ostarele.

6Pritožbeno ni sporno, da je izročilna pogodba sklenjena v notarskem zapisu (priloga A2) po vsebini pogodba o preužitku. Glede na čas sklenitve (sklenjena je bila dne 27. 5. 1998) je za presojo pogodbe potrebno uporabiti tedaj veljavne zakonske predpise (Zakon o obligacijskih razmerjih, Zakon o dedovanju), ki navedene pogodbe zakonodajno niso posebej urejali, se pa je za presojo razveznih pogojev pogodbe o preužitku smiselno uporabljala določba 120. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), ki je za razvezo pogodbe o preužitku določala dva razloga, in sicer kot prvega neznosnost (nevzdržnost) skupnega življenja pogodbenikov (drugi odstavek 120. člena ZD) ter kot drugega neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti (tretji odstavek 120. člena ZD). Enaka razvezna pogoja za pogodbo o preužitku sedaj ureja določba prvega in drugega odstavka 568. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

7Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da se je toženka zaradi nevzdržnosti sobivanja z D. Š. iz hiše, v kateri je živela tudi skupaj s tožnico, odselila koncem leta 2014. Od navedenega obdobja dalje se izpodbijana pogodba po toženki ne izpolnjuje, izpolnjuje (tako iz izpovedbe same tožnice) pa se po sopogodbeniku, to je tožničinem sinu D. Š.. Sicer pa za tožnico še ni potrebno poskrbeti, kot je dogovorjeno v izročilni pogodbi, ker je ta kljub svoji starosti še zelo vitalna, dela na kmetiji, skrbi za gospodinjstvo in je še povsem sposobna skrbeti zase. Občasno le potrebuje kakšne prevoze za preglede pri zdravniku, za kar pa poskrbi njen sin. Na podlagi take ugotovitve je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da se izpodbijana pogodba o preužitku izpolnjuje, pri čemer že iz same pogodbe (točka 6 notarskega zapisa) jasno izhaja, da je obveznost prevzemnikov (preživljalcev) solidarna (nedeljiva), kot to določa prvi odstavek 412. člena¹ tedaj veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR)². Iz pogodbenega dogovora izpolnitev pogodbe v delih ali po posameznih pogodbenih ni mogoča, ker sta oba prevzemnika preužitkarske obveznosti prevzela nerazdelno. V razmerju do tožnice pa se pogodba izpolnjuje (tako je povedala sama tožnica), ker pogodbo v razmerju do tožnice izpolnjuje po letu 2014 dalje njen sin, to je drugi pogodbenik. Tožnica tako nima podlage na zahtevek za razvezo pogodbe zaradi neizpolnitve. Dejstvo, da je toženka odšla od hiše in da od odhoda od hiše, kjer je prej skupaj živela s sinom tožnice in tožnico, pa glede vprašanja izpolnjevanja pogodbe predstavlja spremembo v razmerju med toženko in C. C., to je prevzemnikoma oz. preživljalcema kot zavezancema po pogodbi. Navedena sprememba pa ravno že zaradi navedenega izpolnjevanja pogodbe po sopogodbeniku ne predstavlja spremenjenih razmer v smeri razveze pogodbe. Pogodba, sicer po drugem sopogodbeniku, se izpolnjuje. Po določbi prvega odstavka 423. člena ZOR pa ima dolžnik regresni zahtevek zoper sodolžnika.

8V zvezi s pritožbenimi izvajanji, da je bila pogodba sklenjena zaradi tega, da bi prevzemnika izročevalce preživljala v okviru družinske skupnosti, ta pa je z odhodom tožnice od hiše, v kateri je poprej živela skupaj s tožnico razpadla, pa pritožbeno sodišče dodaja, da tožeča stranka v tej pravdi ni trdila in tudi ne dokazovala nevzdržnosti skupnega življenja tožnice in toženke (bivše snahe in tašče), kot razloga za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju v skladu z drugim odstavkom 120. člena tedaj veljavnega ZD, ki ureja razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju oziroma sedaj razloga za razvezo pogodbe o preužitku po prvem odstavku 568. člena OZ. Iz navedenega razloga smiselna sklicevanja pritožbe na nevzdržnost skupnega življenja predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto po prvem odstavku 337. člena ZPP.

9Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

10Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, tožena stranka z odgovorom na pritožbo ni dodatno prispevala k razjasnitvi zadeve in zato pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

¹ Obveznost je deljiva, če se lahko tisto, kar se dolguje, razdeli in izpolni v delih, ki imajo iste lastnosti kot celi predmet, in če s to delitvijo ne izgubi ničesar od svoje vrednosti, sicer je obveznost nedeljiva.
² Ta se uporablja glede na določbo 1060. člena sedaj veljavnega OZ.