UPRS Sodba I U 2111/2018-13

I. Tožbi se ugodi, odločba Finančne uprave Republike Slovenije DT 4242-209/2017-2 z dne 22. 2. 2017 se odpravi ter zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške upravnega spora v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijano odločbo je Finančna uprava RS (v nadaljevanju finančni organ) določila znesek dajatev in zamudnih obresti, ki sta jih dolžnika - tožnik in in družba A. d.o.o., Ljubljana, dolžna solidarno poravnati za blago, deklarirano v drugi postavki carinske deklaracija za hkratno sprostitev v prost promet in vnos v domačo porabo za blago brez davčno oproščene dobave (v nadaljevanju carinska deklaracija) MRN št. 16SI00191341129994 z dne 19. 12. 2016, Oddelek za carinjenje Ljubljana, v skupnem znesku 2.263,83 EUR v roku 10 dni na račun, kot je določen (točka 1 izreka), s tem, da tožnik ni zahteval povrnitve stroškov, stroški postopka, ki so nastali carinskemu organu, bremenijo slednjega (točka 2 izreka); pritožba ne zadrži izvršitve (točka 3 izreka).

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je davčni organ na podlagi pooblastil iz člena 191 Uredbe EU št. 952/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 9. 10. 2013 o Carinskem zakoniku Unije (v nadaljevanju CZU) v skladu z 243. členom Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (v nadaljevanju Izvedbena uredba) ter 130. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) opravil preverjanje uvozne deklaracije in pregled blaga, in sicer „380 CT, 19.520 kos, tiskarske plošče FIT - Invado“, deklarirano med drugim v drugi postavki zgoraj navedene carinske deklaracije. V nadaljevanju obrazložitve finančni organ navaja razloge za uvrstitev blaga FIT - Invado v tarifno oznako 3701 30 00 KN in TARIC - kodo 90, za kar navaja razloge (stran 3 in 4 obrazložitve izpodbijane odločbe). V nadaljevanju se opredeljuje tudi do Zavezujoče Tarifne Informacije (ZTI), kot je navedena, latvijskega carinskega organa, dobavitelja družbe B., L.t.d., ki FIT - Invado uvršča v tarifno oznako 84422508000 KN. Na straneh 4 do 5 navaja pripombe prejemnika blaga oziroma tožnika glede utemeljitve uvrstitve blaga v tarifno oznako 8442508000 ter navaja razloge, zakaj pripombam ni mogel slediti (strani 5 do 7 obrazložitve izpodbijane odločbe). Na strani 7 obrazložitve izpodbijane odločbe finančni organ ugotavlja, da se je dejansko sprostilo v promet blago, deklarirano: v neto teži 10.948.610 kg z opisom „380 CT, 19.520 kos, tiskarske plošče - FIT - Invado različnih dimenzij" v vrednosti 46.034,48 EUR, ki se pravilno uvršča v tarifno oznako 3701 30 00 KN in TARIC - kodo 90, s prijavljeno statično in carinsko vrednostjo blaga v višini 46.034,48 EUR, od katere se obračunajo carinske dajatve na industrijske izdelke po stopnji 4,90 % v višini 2.255,69 EUR. Od davčne osnove, ki je določena v skladu z 38. členom Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) v višini 48.290,17 EUR, se obračuna DDV skladno z 41. členom zakona po stopnji 22 % v višini 10.623,84 EUR. Skupni znesek uvoznih dajatev v drugi postavki 12.879,53 EUR. Carinski dolg po obravnavani carinski deklaraciji iz naslova carine na industrijske izdelke znaša 2.287,00 EUR, ob deklariranju blaga pa se je obračunala tudi carina na industrijske izdelke v višini 31,32 EUR, tako da znaša znesek dolgovanih dajatev iz naslova carine na industrijske izdelke 2.255,69 EUR. Finančni organ navaja določbe 77/1/a člena, 77/2 člena in 77/3 člena CZU, ki jih citira ter 88.b člena ZDDV-1 glede popravkov obračunanega DDV. Obračun zamudnih obresti utemeljuje s členom 114/2 CZU.

3Pritožbeni organ se z izpodbijano odločitvijo strinja, zavrača pritožbene navedb, in navaja razloge za svojo odločitev.

4Tožnik v tožbi izpodbija navedeno odločitev iz razlogov po 1., 2., 3. in 4. točk prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zaradi kršitve ustavnih pravic in 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP). Tožnik se ne strinja z uvrstitvijo v tarifno oznako KN 3701 30 00 in TARIC - kodo 90. V tem postopku je davčni organ pritegnil izvedenca iz carinskega laboratorija, ki je v sestavi Sektorja za tarifo pri GFU v Ljubljani opravil ogled odvzetih vzorcev brez navzočnosti stranke, čeprav je to obvezno po prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 200. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Tožniku ni vročil rezultatov ogleda, kot tudi ne izvedenskega mnenja o uvrstitvi blaga, s čimer je kršil 154. člen ZUP o obligatorni ustni obravnavi. Navaja pravico do kontradiktornega postopka (22. člen Ustave RS) in da izpodbijana odločba temelji na domnevah in nepreverjenih podatkih ter selektivnemu ugotavljanju dejstev, s čimer so kršene temeljne ustavne pravice tožnika do poštene obravnave ter pomenijo kršitev načela pravne države in ustavnega načela zaupanja v pravo (2. člen Ustave RS). Sodišču predlaga, da po opravljeni glavni obravnavi odloči v sporu polne jurisdikcije in da na podlagi dokaznega postopka izpodbijano odločbo odpravi in postopek ustavi ter odloči, da je toženka dolžna povrniti tožniku stroške postopka v znesku 350,00 EUR in 20 % DDV, kar skupaj znaša 427,00 EUR.

5V odgovoru na tožbo toženka v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb.

6Tožnik v repliki na odgovor toženke dodatno obrazloži svoje razloge.

7Tožba je utemeljena.

K točki I izreka:

8Po 213. členu ZUP so določene obvezne sestavine izreka upravne odločbe. Tako je med drugim predpisano, da se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank (prvi odstavek), lahko pa se v skladu z zakonom določijo tudi pogoji in nalogi, povezani z odločitvijo organov o predmetu postopka (2. odstavek).

9V obravnavani zadevi iz 1. točke izreka izhaja, da je finančni organ določil znesek dajatev in zamudnih obresti, ne da bi navedel pravni naslov za naložitev takšnih obveznost. V obrazložitvi izpodbijane odločbe so podrobno navedeni razlogi za uvrstitev blaga FIT - Invado v tarifno oznako 3701 30 00 KN in TARIC - kodo 90, čeprav finančni organ glede tega v izreku izpodbijane odločbe ne pove ničesar. Glede na to, da le izrek odločbe postane pravnomočen in izvršljiv, je potrebno v izreku navesti pravni naslov za naložitev obveznosti, ki izhajajo iz upravne odločbe. Obrazložitev pa ne more nadomestiti nepopolnega izreka. Slednje pomeni, da sta izrek in obrazložitev izpodbijane odločbe v očitnem neskladju in se zato izpodbijane odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP) in gre za bistveno kršitev pravil upravnega postopka, ki velja v vsakem primeru oziroma za absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz tretjega odstavka 27. člena ZUS-1.

10Sodišče tožbi ugodi in s sodbo izpodbijani akt odpravi, če spozna, da v postopku za izdajo upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka (2. točka prvega odstavka in tretji odstavek 27. člena ZUS-1), pa sodišče v svojem postopku takih kršitev ni odpravilo in ni pogojev za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena tega zakona.

11Glede na povedano v obravnavani zadevi ne obstaja pravni naslov za določitev zneska dajatev in zamudnih obveznosti, ki naj bi jih bil tožnik dolžan plačati po 1. točki izreka izpodbijane odločbe. Finančni organ je namreč razloge za uvrstitev v tarifno oznako 3701 30 00 KN in TARICc - kodo 90 navedel le v obrazložitvi, ni pa o tem, kot o predmetu postopka, odločil v izreku. Tega ni popravil niti pritožbeni organ, zato kot rečeno, obstaja neskladje med izrekom in obrazložitvijo in se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.

12Po povedanem je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani akt odpravilo in skladno s tretjim odstavkom vrnilo zadevo finančnemu organu v ponoven postopek, ki mora izdati nov upravni akt v roku 30 dni od dneva prejema sodbe, pri tem pa je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na stališče sodišče, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS).

K točki II izreka:

13Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki se povišajo za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Tožnik neutemeljeno zahteva višji znesek in sicer 350,00 EUR in 22 % DDV, saj do tega ni upravičen. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Vračilo plačane takse bo v skladu s prvim odstavkom 37. člena Zakona o sodnih taksah v zvezi z določbo točke c. Opombe 6.1. Taksne tarife izvršilo po uradni dolžnosti.