VSL Sklep I Cp 1068/2020

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijani III. točki potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženec sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da vsaka stranka postopka sama nosi svoje stroške (točka I izreka), razdelilo s prodajo nepremičnin pridobljeno kupnino med predlagatelje v skladu z njihovimi solastninskimi deleži na nepremičnini (točka II izreka) in da se iz zneska 19.400,00 EUR, ki pripade nasprotni udeleženki poplačajo: 1. terjatev RS v znesku 122,05 EUR (glavnica v višini 100,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 4. 2017 do izdaje sklepa) in 2. delno terjatev RS v znesku 19.277,95 EUR, in sicer stroški upnika 249,07 EUR, zakonske zamudne obresti od glavnice 49.636,19 EUR od 21. 11. 2019 do izdaje sklepa v višini 652,16 EUR in del glavnice v znesku 18.376,72 EUR.

2Zoper III. točko izreka se pritožuje udeleženka (v nadaljevanju Občina). Predlaga, naj višje sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da se iz zneska 19.400,00 EUR, ki pripade nasprotni udeleženki, poplača njena terjatev, podredno pa naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Občina ima vpisano zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi pravnomočne odločbe CSD. Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve je bila vpisana v boljšem vrstnem redu od obeh hipotek RS, s katerima sta bili zavarovani terjatvi, poplačani z izpodbijanim sklepom. Občina je na poziv sodišča na naroku 28. 3. 2018 pojasnila, da doplačuje k oskrbnim stroškom nasprotne udeleženke v CUDV X in da je do 31. 1. 2018 iz tega naslova plačala že 178.886,27 EUR ter navedla, da bi se morala nasprotni udeleženki pripadajoča kupnina nakazati na račun Občine. Tej zahtevi nihče od udeležencev postopka ni nasprotoval, zato bi moralo prvostopenjsko sodišče to upoštevati in odločiti skladno s predlogom. V vsakem primeru pa bi moralo prvostopenjsko sodišče vsaj obrazložiti, zakaj šteje, da Občina ni upravičena do poplačila svoje terjatve. Podana je kršitev po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). S sklicevanjem na 100.b člen Zakona o socialnem varstvu (ZSV) in 128. člen Zakona o dedovanju (ZD) pojasnjuje zakaj meni, da je treba v primeru civilne delitve s prodajo solastne stvari iz kupnine, ki pripada solastniku z obremenjenim deležem, najprej poplačati imetnika prepovedi odtujitve in obremenitve, če ima hipotekarni upnik slabši vrstni red. Izpodbijana odločitev je nesprejemljiva, v nasprotju z načelom pravne države, saj je pravno varstvo občine, ki za občane doplačuje storitve institucionalnega varstva, povsem izvotljeno. Namen 100.b člena ZSV in 128. člena ZD je v tem, da se občina, ki svojemu občanu financira pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, lahko prednostno poplača iz njegovega premoženja. Sodna praksa je sprejela stališče, da je sodna delitev solastnine dopustna brez soglasja občine. V primeru, da sodna delitev solastnine ne bi bila dopustna, občan do svoje smrti oziroma do poplačila terjatve občine ne bi smel odtujiti ali obremeniti svojega premoženja brez soglasja občine, po smrti pa bi to premoženje dobila občina, razen če bi se dediči zavezali poplačati terjatev. Z namensko in logično razlago 100.b člena ZSV in 128. člena ZD je mogoče priti zgolj do zaključka, da je treba v primeru zaznamovane prepovedi odtujitve in obremenitve, ki ima boljši vrstni red od hipoteke, iz kupnine, pridobljene s prodajo solastne nepremičnine v sodnem postopku, najprej poplačati imetnika prepovedi odtujitve in obremenitve in šele nato hipotekarnega upnika.

3Hipotekarna upnica RS je na pritožbo odgovorila. Argumentirano zavrača pritožbene navedbe in predlaga, naj višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4Pritožba ni utemeljena.

5Stališča pritožbe so materialno pravno zmotna.

6Pritožnica, ki je doplačevala za domsko oskrbo ene od solastnic nepremičnine, ki se je razdelila v nepravdnem postopku s civilno delitvijo, je imela skladno s 100.b členom ZSV v zemljiški knjigi vpisano zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve solastnega deleža te solastnice – nasprotne udeleženke. Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nikomur ne daje poplačilne pravice, pač pa prepoveduje lastniku pravno poslovno razpolaganje z nepremičnino. Učinki zaznambe prepovedi odtujitve ali obremenitve nepremičnine so določeni v 99. členu Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), poplačila terjatev med njimi ni. Nima torej učinkov na razdelitev kupnine za nepremičnino, ki je prodana zaradi civilne delitve v sodnem postopku.

7Pravnomočno je že odločeno, da se predlagateljem nepravdnega postopka za delitev nepremičnin in nasprotni udeleženki solastni nepremičnini razdelila s civilno delitvijo - prodajo. Tudi za prodajo solastne nepremičnine se skladno z 236. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) uporabljajo določbe ZIZ o prodaji nepremičnine. Pravnomočen je tudi že sklep o izročitvi prodanih nepremičnin kupcu z dne 11. 11. 2019, s katerim je odločeno tudi, da se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve pri deležu nasprotne udeleženke v korist Občine izbriše iz zemljiške knjige. Ker so odločitve glede delitve solastne nepremičnine že pravnomočne, jih s pritožbo ni mogoče več izpodbijati. Zato so brezpredmetne navedbe glede soglasja Občine za prodajo nepremičnin.

8Po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu sodišče poplača upnike (195. člen ZIZ). Kateri upniki se poplačajo, predpisuje ZIZ v 196. členu: 1. upniki, na predlog katerih je sodišče dovolilo izvršbo; 2. upniki zemljiškega dolga oziroma zastavni upniki, tudi če niso priglasili svojih terjatev; 3. osebe, ki imajo pravico do nadomestila za osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena; 4. država in samoupravne lokalne skupnosti za davščine; 5. osebe, ki imajo terjatve iz naslova zakonite preživnine, terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti in terjatve iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolžnikom ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto, in sicer ne glede na to, ali so te terjatve zavarovane z zastavno pravico na prodani nepremičnini ali ne.

9Le tisti, ki imajo pravico biti poplačani, se skladno z ZIZ povabijo na razdelitveni narok (drugi odstavek 207. člena ZIZ). Zakonske podlage, da je na narok vabilo Občino in jo pozivalo, naj sporoči, koliko je bilo plačano iz naslova doplačil oskrbnih stroškov za nasprotno udeleženko, sodišče ni imelo. In ker ni zakonske podlage za poplačilo pritožničinih terjatev iz kupnine na dražbi prodanih nepremičnin, sodišče ne glede na to, da nihče ni ugovarjal njeni prijavi terjatve, ni moglo kupnine dodeliti njej.

10O zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve solastnega deleža nasprotne udeleženke se z izpodbijanim sklepom ni odločalo, o njej je že pravnomočno odločeno in je že izbrisana iz zemljiške knjige. Sodišče prve stopnje se zato o tem utemeljeno ni izrekalo. Izpodbijani sklep vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih. Očitki pritožbe o kršitvi po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP niso utemeljeni.

11Zmotno se pritožnica sklicuje tudi na 128. člen ZD. V obravnavani zadevi se ne odloča o dedovanju premoženja nasprotne udeleženke, pač pa le še o razdelitvi kupnine. Pritožbeno sodišče še pripominja, da zahtevek dajalca socialne pomoči po prvem odstavku 128. člena ZD nima narave denarne terjatve do zapuščine, pač pa se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč, omeji do višine vrednosti prejete pomoči tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina tistega, ki je pomoč financiral.

12Ker niso podani ne v pritožbi uveljavljani, ne pritožbeni razlogi, na katere je dolžno pritožbeno sodišče skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP, ki se v tem postopku uporablja na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

13Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in 35. členu ZNP.