VSM Sklep I Ip 856/2020

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor tretjega.

2V pravočasni pritožbi tretji povzema ugovorne navedbe, da zarubljeni predmeti niso last dolžnika, ki je sicer njegov sin in živi na istem naslovu. Trdi, da so zarubljeni predmeti last drugega sina, njegove žene oziroma njega kot lastnika nepremičnine. Zatrjevanje dokazuje s priloženimi računi za predmete: LCD TV Samsung, kotno sedežno garnituro in mikrovalovno pečico, ki še imajo garancijo. Za ostale zarubljene predmete, ki so starejši, računov nima več. Dokaz, da dolžnik ni lastnik predmetov dražbenega razglasa je ta, da dolžnik nima nobenih dohodkov in še ni bil nikoli zaposlen. Prosi, da sodišče njegovi pritožbi ugodi.

3Upnik na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Predmet izvršbe so stvari in pravice, ki pripadajo dolžniku. Če so izvršilna dejanja posegla v pravno sfero tretje osebe, je predvideno posebno pravno sredstvo, to je ugovor tretjega, ki ga ima zgolj ta oseba, čeprav ni stranka v postopku.¹

6V skladu s tretjim odstavkom 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) mora sodišče izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vročiti upniku in če ta ugovoru nasprotuje zakon izvršilnemu sodišču nalaga, da ugovor zavrne (drugi odstavek 65. člena ZIZ). Pozitivna zakonodaja - ureditev instituta ugovora tretjega, izvršilnemu sodišču ne omogoča, da bi lahko po vsebini izvršbo na predmet izvršbe izreklo za nedopustno, temveč predpisuje prenos vsebinskega odločanja o ugovoru tretjega v poznejšo pravdo. Takšno ravnanje izvršilnega sodišča predpisuje zakon v petem odstavku 64. člena ZIZ tudi v primeru pomanjkanja temeljnih substancialno pravnih predpostavk (neobrazloženost in verjetnost pravice). Izvršilno sodišče v zakonski ureditvi nima podlage za (dokončno) vsebinsko odločanje o ugovornih navedbah tretjega, niti o utemeljenosti upnikovega nasprotovanja. Citirani določbi (peti odstavek 64. člena ZIZ in drugi odstavek 65. člena ZIZ) izvršilnemu sodišču ne dopuščata vsebinske presoje. V obeh situacijah mora izvršilno sodišče ugovor zavrniti.

7V obravnavanem primeru je upnik ugovoru tretjega nasprotoval, zato je sprejeta odločitev o zavrnitvi ugovora, ne glede na to, ali je tretji za verjetno izkazal pravico na predmetu izvršbe,² glede na zgoraj pojasnjena pravila pravilna in zakonita.

8Kot je v sprejeti odločitvi pravilno odločilo sodišče prve stopnje, lahko tretji v skladu s tretjim odstavkom 65. člena ZIZ v roku 30 dni od pravnomočnosti te odločitve začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na zarubljene predmete ni dopustna.³

9Pravdo za ugotovitev, da izvršba na predmet ni dopustna, lahko začne tudi vlagatelj ugovora iz petega odstavka 64. člena ZIZ.⁴ Zakonodaja te pravice ne omejuje le na obrazložen ugovor in upnikovo nasprotovanje (tretji odstavek 65. člena ZIZ). V konkretnem primeru ta pravica gre tretjemu, ne glede na presojo, ali je tretji za verjetno izkazal obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe ali ne.

10Neuspešno si tretji v pritožbi prizadeva, da se iz izvršbe izločijo dražbeni predmeti s ponovnimi trditvami o njegovem lastništvu le-teh in s predložitvijo dokazov o lastništvu. Kot že pojasnjeno zgoraj, pozitivna zakonodaja v primeru, ko tretji za svoje trditve o lastništvu na predmetu izvršbe ne izkaže za verjetno, kot v konkretnem primeru, ko k ugovoru ni predložil dokazov, kot tudi v primeru, ko k ugovornim trditvam o svojem lastništvu predmetov izvršbe predloži dokaze (tretji je to storil šele v pritožbi), upnik pa ugovoru nasprotuje, izvršilnemu sodišču ne omogoča vsebinske presoje in odločitve, da je izvršba na predmete nedopustna. Zakonodaja predpisuje prenos vsebinskega odločanja o ugovornih navedbah tretjega v poznejšo pravdo. Tveganje in iz tega izvirajoče morebitne posledice za tako odločitev namreč nosi upnik. Če bi se v kasnejši pravdi izkazalo, da je bila v izvršbi prizadeta pravica tretjega, bo moral upnik tretjemu povrniti škodo po splošnih obligacijskih načelih.

11Sodišče druge stopnje iz listin v spisu še ugotavlja, da je bila prva dražba neuspešna (7. 10. 2020). Če nobena od strank v 30 dneh od prve dražbe oziroma od izteka roka, ki ga je izvršitelj določil za prvo dražbo, ne bo predlagala druge dražbe, bo sodišče izvršbo na premičnine ustavilo (prvi odstavek 95. člena ZIZ).

12Glede na obrazloženo je bilo potrebno pritožbo tretjega kot neutemeljeno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ potrditi. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko tudi uradni preizkus, opravljen po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ni pokazal kršitev.

13Odločitev o pritožbenih stroških ni bila sprejeta, ker jih tretji ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Gre za izločitveni ugovor zoper sklep o izvršbi, s katerim tretji zahteva, naj sodišče izreče izvršbo na predmet, glede katerega je izkazal, da ima na njem pravico, ki preprečuje izvršbo, za nedopustno.
² Tretji za trditve o lastništvu na predmetih izvršbe ni predložil, niti predlagal izvedbo kakršnihkoli dokazov. Verjetnost svoje pravice na teh predmetih izvršbe ni izkazal.
³ Če je vročitev tega sklepa opravljena v času začasnih ukrepov v zvezi s sodnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2, začne 30-dnevni rok za vložitev tožbe teči od prenehanja razlogov za začasne ukrepe.
⁴ V primeru, če ugovor ni obrazložen ali če pravica ni verjetno izkazana.