UPRS Sklep I U 61/2020-9

I. Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.

II. Po pravnomočnosti tega sklepa se zadeva odstopi v reševanje Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije.

1Tožeča stranka je kot pravni laik sama vložila tožbo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. Psp ... z dne ... 2019, saj se ne strinja s stališčem, da nima pravice do invalidske pokojnine, kljub temu da je ugotovljeno, da je invalid I. kategorije. Na naslovno sodišče je naslovila dve vprašanji ter povzela dosedanji potek postopka pred ZPIZ in Delovnim in socialnim sodišče prve in druge stopnje. Navaja, da so ZPIZ in Delovno in socialno sodišče na obeh stopnjah kršili 6. in 14. člen EKČP, pri čemer sodišči nista odgovorili na vprašanje, ki ga postavlja v obravnavani tožbi. Naslovnemu sodišču predlaga, naj opravi revizijo sodbe zaradi ugotovitve pravilnosti postopka.

2Upravno sodišča Republike Slovenije je tožečo stranko pozvalo na odpravo pomanjkljivosti tožbe tako, da se izjasni, ali obravnavana tožba pomeni tožbo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča ali predlog za dopustitev revizije. V dopolnitvi tožbe je tožeča stranka izrecno navedla, naj se tožba šteje kot predlog za dopustitev revizije.

3Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.

4Iz dopolnitve tožbe nedvomno izhaja, da je obravnavana tožba dejansko predlog za dopustitev revizije.

5Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), določa, da se predlog za dopustitev revizije vloži pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije (drugi odstavek 367b. člena ZPP) in da o predlogu za dopustitev revizije s sklepom odloča senat treh sodnikov vrhovnega sodišča (prvi odstavek 367c. člen ZPP). To pomeni, da je za odločanje o predlogu za dopustitev revizije stvarno pristojno Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

6Ker mora Upravno sodišče Republike Slovenije po določbi prvega odstavka 19. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost, se je izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi. Ta bo v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZPP po pravnomočnosti tega sklepa poslana v reševanje stvarno pristojnemu Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije (367c. člen ZPP).