VSL Sklep II Kp 25228/2015

Pritožbi državne tožilke se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovor pooblaščenca stečajnega upravitelja družbe L. d.o.o. - v stečaju, odvetnika A. A. z dne 2. 8. 2019 zavrne.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom X K 25228/2015 z dne 6. 11. 2019 ugovoru pooblaščenca stečajnega upravitelja družbe L. d.o.o. - v stečaju, odvetnika A. A. z dne 2. 8. 2019 ugodilo in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani X K 25228/2015 z dne 24. 7. 2019 razveljavilo ter zavrnilo predlog Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije z dne 18. 7. 2019 za odreditev začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi zoper pravno osebo družbo L. d.o.o. - v stečaju.

2Zoper sklep je pritožbo vložila državna tožilka iz razloga po 2. in 3. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 372. členom ZKP in prvim odstavkom 373. člena ZKP in predlagala, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3Na pritožbo državne tožilke je odgovor vložil pooblaščenec L. d.o.o. - v stečaju, odvetnik A. A. in predlagal, da se pritožba Specializiranega državnega tožilstva kot neutemeljena zavrne.

4Pritožba državne tožilke je utemeljena.

5Pritožnica meni, da odločitev sodišča ni pravilna, ker je sodišče kršilo materialno pravo in zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Uvodoma zatrjuje, da je k novemu načinu zavarovanja, torej zavarovanja sredstev po tem, ko se bodo stvari in predmeti prodali v stečajnem postopku, tožilstvo pristopilo prav zaradi tega, ker je samo sodišče menilo, da je navedeni ukrep primeren, da se doseže cilj tožilstva v tem postopku, to je, da se odvzame premoženjska korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega in je torej tožilstvo sledilo sodišču.

6Takšnemu zatrjevanju ni mogoče odreči tehtnosti. Sodišče prve stopnje je namreč s sklepom II Kpd 7505/2015 z dne 27. 2. 2015 odredilo začasno zavarovanje zahtevka za odvzem protipravne premoženjske koristi na način, da je pravni osebi družbi L. d.o.o. - v stečaju prepovedalo razpolaganje v smislu odtujitve in obremenitve premičnin, in sicer njenih osnovnih sredstev in zalog, ki jih je pridobila po prodajnih pogodbah z družbo N. z dne 17. 7. 2012, in sicer natančno opredeljenih osnovnih sredstev in natančno opredeljenih zalog z izločitvijo iz stečajne mase L. d.o.o. - v stečaju ter prepovedalo njihovo razdelitev upnikom stečajnega dolžnika, oboje v višini 1.846.884,01 EUR, do višine 1.846.884,01 EUR pa prepovedalo upoštevanje terjatve, ki jo je v stečajnem postopku nad družbo L. d.o.o. - v stečaju prijavila družba V. d.d. v višini 1.846.884,01 EUR. Opisano začasno zavarovanje je bilo nato tekom postopka v fazi preiskave in tudi po vložitvi obtožnice večkrat podaljšano. Dne 10. 7. 2019 je sodišče prve stopnje predlog državne tožilke za podaljšanje tovrstnega začasnega zavarovanja zavrnilo, pritožba državne tožilke pa je bila s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 16. 10. 2019 zavrnjena. Obe sodišči sta namreč ugotovili, da ima padanje vrednosti osnovnih sredstev, to je strojev, vpliv tudi na odvzem protipravne premoženjske koristi oziroma njeno poplačilo, zaradi česar sta ocenili, da ta ukrep ni več primeren, da pa je mogoče isti cilj doseči z zavarovanjem s prodajo osnovnih sredstev dobljene kupnine. Dne 24. 7. 2019 je sodišče prve stopnje odredilo novo začasno zavarovanje, in sicer tako, da se je formalnemu lastniku stečajnemu upravitelju družbe L. d.o.o. - v stečaju prepovedalo razpolaganje z zneskom do višine kupnine, prejete od prodaje osnovnih sredstev zalog družbe L. d.o.o. - v stečaju, in sicer osnovnih sredstev in zalog, ki so bile natančno opisane, banki X. pa naložilo, da mora formalnemu lastniku, to je stečajnemu upravitelju L. d.o.o. - v stečaju, odreči izplačilo zneska do višine kupnine, prejete iz naslova prodaje osnovnih sredstev in zalog družbe L. d.o.o. Ker je šlo torej za odreditev novega načina zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, pa je z izpodbijanim sklepom o ugovoru pooblaščenca stečajnega upravitelja družbe L. d.o.o. - v stečaju, sodišče prve stopnje na podlagi 502.a člena ZKP odločilo z izpodbijanim sklepom.

7Pritožnica utemeljeno navaja, da je najmanj rizična trditev sodišča prve stopnje v 16. točki izpodbijanega sklepa, da bi zadoščalo, če bi se stečajnega upravitelja zavezalo, da z denarnimi sredstvi, prejetimi iz naslova kupnine, sredstev in zalog, ki so predmet tega kazenskega postopka, ne sme razpolagati, saj je državni tožilki pritrditi, da tožilstvo ne more pristopiti k podpisu nekakšnega sporazuma oziroma pogodbe s stečajnim upraviteljem, ki bi tega zavezovala.

8Kot v pritožbi utemeljeno izpostavlja državna tožilka, po določbi prvega odstavka 74. člena KZ-1 nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega. Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopenjsko sodišče zmotno zaključilo, da tudi glede novega, to je dodatnega predloga tožilstva za zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi z dne 18. 7. 2019 predlog ne prestane testa sorazmernosti. Pri tem se je oprlo na navedbe pooblaščenca stečajnega dolžnika, da bi začasno zavarovanje na način, kot ga predlaga tožilstvo, praktično onemogočilo tek stečajnega postopka in povzročalo dodatno škodo in naj bi bilo zato nezdružljivo z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Tosmerni zaključki prvostopenjskega sodišča niso pravilni, saj v celoti prezrejo uveljavljeno sodno prakso, da je KZ-1, ki ureja odvzem premoženjske koristi, v razmerju do ZFPPIPP specialni predpis, na kar prav tako utemeljeno opozori pritožnica, medtem ko v odgovoru pooblaščenec stečajnega upravitelja neutemeljeno – skozi bojazen neplačevanja stroškov stečajnega postopka in poravnavanja terjatev iz stečajne mase, zastopa tezo, da tožilstvo s predlaganim začasnim zavarovanjem škodi tako teku stečajnega postopka, kot tudi teku kazenskega postopka. Po presoji višjega sodišča je začasno zavarovanje v danem primeru, ko bo stečajni upravitelj družbe L. d.o.o. - v stečaju, osnovna sredstva in zaloge, ki so bile predmet prvotnega začasnega zavarovanja, zaradi zniževanja njihove vrednosti prodal, nujna. Po pravnomočni obtožnici so bila namreč na ravni utemeljenega suma ta osnovna sredstva in zaloge uporabljena pri kaznivem dejanju pranja denarja po 245. členu KZ-1, ki se očita obtoženim in prenesena na družbo L. d.o.o. - v stečaju. Začasno zavarovanje kupnine od prodaje teh sredstev in zalog, odrejeno na podlagi drugega odstavka 502.c člena ZKP in odredba banki, da odreče izplačilo zneska do višine kupnine, je po presoji višjega sodišča edini način, da sodišče v zvezi z utemeljenim predlogom državne tožilke zavaruje zahtevek za odvzem premoženjske koristi v tej zadevi, tudi če slednje vpliva na tek stečajnega postopka zoper družbo L. d.o.o. - v stečaju, saj stečajna masa ne more biti obogatena ali povečana s premoženjem, ki je na družbo prešlo protipravno, s tem delom stečajne mase pa se tudi upniki ne morejo okoristiti.

9Res je, kot je sodišče prve stopnje v točki 17 izpodbijanega sklepa zapisalo, da se z začasnim zavarovanjem zahtevka za odvzema premoženjske koristi ne zasleduje pridobitev ugodnega vrstnega reda za poplačilo, vsekakor pa je res tudi, da je prvostopenjsko sodišče novo zavarovanje odredilo, ker je utemeljeno ocenilo, da bi se lahko kupnina, ki je predmet novega začasnega zavarovanja, razdelila stečajnim upnikom. Slednje pa tudi po presoji višjega sodišča ob dodatni bojazni, da se ta sredstva porabijo za plačilo stroškov stečajnega postopka, kaže na obstoj realne nevarnosti, da bo odvzem protipravne premoženjske koristi družbi L. d.o.o. - v stečaju, na katero je bila premoženjska korist prenesena, praktično onemogočen.

10Glede na vse navedeno je zato zmoten zaključek prvostopenjskega sodišča, da predlagan ukrep ni primeren za dosego zastavljenega cilja in ni nujen v tej meri, da ne bi obstajalo milejše sredstvo za dosego cilja ter da tudi ni sorazmeren v ožjem smislu, pri čemer sodišče prve stopnje z ničemer ni niti navedlo niti nakazalo, katero bi bilo tisto milejše sredstvo za dosego istega cilja.

11Višje sodišče je ob vsem obrazloženem presodilo, da je tak način zavarovanja primeren in nujen, saj se le z njim lahko odpravi realna nevarnost za kasnejšo izvršitev odvzema protipravne premoženjske koristi pravni osebi v stečaju, na katero je bila s kaznivim dejanjem prenesena. Zato je pritožbi državne tožilke ugodilo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je ugovor pooblaščenca stečajnega upravitelja družbe L. d.o.o. - v stečaju zavrnilo.