VSC Sklep II Cp 423/2020

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se predlogu za podaljšanje zadržanja ugodi in se zadržanje A. S., rojenega 6. 9. ..., stalno stan. ..., začasno stan. ..., v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda ..., podaljša do 1. 10. 2021.

2Proti sklepu se pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec po svojem zastopniku odvetniku K. B. (v nadaljevanju: pritožnik), sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Najprej povzema odločitev sodišča prve stopnje, v nadaljevanju pa povzame še mnenje sodnega izvedenca s področja psihiatrije in soglaša, da je na podlagi takšnega mnenja sicer pravilna odločitev v izpodbijanem sklepu, da se predlogu predlagatelja za podaljšanje ukrepa ugodi. Opozarja pa, da je izvedenec, ko je bil zaslišan, pojasnil, da naj bi nasprotni udeleženec trpel tudi za sladkorno boleznijo tipa 2, o tem pa v zdravniškem potrdilu z dne 9. 9. 2020, ki je nečitljiv, ni podatka, ali pa ga je nemogoče razbrati. Meni, da je tudi sladkorna bolezen lahko vzrok za določene motnje, ki jih je izvedenec ugotovil pri nasprotnem udeležencu, vendar pa dokazni postopek v tej smeri ni bil izvajan, zato se sklepa o tem vzroku oziroma njegovi soodvisnosti v tem delu ne da preizkusiti, čeprav je za odločitev po njegovem mnenju to tudi pomembno.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče v skladu s 1. in 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP, ki se v nepravdnem postopku smiselno uporablja v skladu z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1) in v zvezi s 1. odstavkom 30. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju: ZDZdr), preizkusi sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se pritožbeno izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., deloma 11. ter iz 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5Sodišče prve stopnje je v tem postopku, začetem na predlog socialno varstvenega zavoda ... (v nadaljevanju: predlagatelj), za katerega je ugotovilo, kar pritožbeno ni izpodbijano, da sicer nima verificiranega varovanega oddelka, njegov zaprti oddelek pa ustreza vsem pogojem za varovani oddelek po ZDZdr in da zato po namenu in tehničnih pogojih izpolnjuje pogoje oddelka, v katerega se lahko namesti osebo z motnjami v duševnem zdravju tudi na podlagi sklepa sodišča (točka 5. obrazložitve izpodbijanega sklepa), na podlagi podatkov v predlogu predlagatelja, in po izvedenem dokaznem postopku predvsem s pomočjo izvedenca psihiatrične stroke M. D. (v nadaljevanju: izvedenca) ter izpovedi najbližje osebe nasprotnega udeleženca, njegove hčerke B. M., potem, ko nasprotnega udeleženca zaradi njegovega trenutnega duševnega stanja ni moglo zaslišati, zaključilo, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za podaljšanje zadržanja nasprotnega udeleženca, ki je bil sprejet na varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča prve stopnje z dne 1. 10. 2019, ki je postal pravnomočen dne 28. 10. 2019, na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda brez privolitve.

6Pri odločanju o predlogu za podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda predstavlja materialno pravno podlago določilo 2. odstavka 77. člena ZDZdr, ki določa, da če direktor socialno varstvenega zavoda ugotovi, da je za odvrnitev ogrožanja zaradi vzrokov iz 1. odstavka 74. člena tega zakona nujno potrebno nadaljnje zadržanje v varovanem oddelku, najmanj 14 dni pred potekom roka iz sklepa sodišča predlaga sodišču, da se zadržanje v varovanem oddelku podaljša. V postopku za podaljšanje zadržanja pa se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o sprejemu na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča, kar v tem konkretnem primeru, ko gre za sprejem na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda pomeni smiselno uporabo določil 75. in 74. člena ZDZdr. V skladu s 1. odstavkom 74. člena ZDZdr se tako v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda sprejme osebo, če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno; če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja; če navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi); če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

7Eden od pogojev za izrek ukrepa sprejema (enako pa velja tudi za podaljšanje zadržanja) na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda je obstoj duševne motnje pri zadržani osebi. Pri tem pa sam vzrok njenega nastanka ni pravno odločilno dejstvo, zato ni pritrditi pritožniku, da se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ne da preizkusiti, ker se dokazni postopek ni izvajal v smeri ugotavljanja, ali bi lahko bila tudi sladkorna bolezen tipa 2 vzrok za s strani izvedenca ugotovljene duševne motnje pri nasprotnem udeležencu. Zadošča namreč že dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, ki temelji na izvedenskem mnenju sodnega izvedenca psihiatrične stroke, o obstoju duševne motnje, t.j. že dalj časa trajajoče vaskularne demence, ki je pritožnik s pritožbo niti ne izpodbija, pravno povsem nepomembno za odločitev v tej zadevi pa je, ali bi lahko bila tudi sladkorna bolezen tipa 2 vzrok za nastalo duševno motnjo. Ker pritožba sodišču prve stopnje očita absolutno bistveno kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in smiselno tudi nepopolno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi s pravno nepomembnimi dejstvi, ta smiselno zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana, prav tako pa z neugotavljanjem teh dejstev sodišče prve stopnje tudi ni nepopolno ugotovilo dejanskega stanja.

8Dokazno podprte, temelječe predvsem na izvedenskem mnenju izvedenca in izpovedi najbližje osebe nasprotnega udeleženca, pa so vse ugotovitve in zaključki sodišča prve stopnje, ki so pravno pomembni za odločitev v tej zadevi, pritožnik pa jih s pritožbo niti ne izpodbija, da je pri nasprotnem udeležencu akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma sedaj ni potrebno, da ima nasprotni udeleženec hudo moteno presojo realnosti oziroma da sta pri njem presoja realnosti in sposobnost obvladovanja lastnega ravnanja zaradi ugotovljene duševne motnje, t.j. dalj časa trajajoče vaskularne demence, ki jo spremlja hud kognitivni upad, ki se je v zadnjem letu še poglobil, povsem odsotni, da nasprotni udeleženec še nadalje hudo ogroža svoje zdravje in ogroža svoje življenje, saj je neorientiran v kraju in prostoru in obstaja nevarnost, da se nasprotni udeleženec, ki je zaenkrat sicer še pomičen, izgubi, odtava in se s tem izpostavi nevarnostim v okolju, da zaradi evidentnega kognitivnega upada ni sposoben poskrbeti zase, za svoje osnovne vsakodnevne potrebe, od katerih je odvisno njegovo zdravje in življenje (npr. priprava hrane in pijače, zadostno prehranjevanje in pitje tekočine, oblačenje, primerno letnemu času in vremenu, ipd.), da še vedno ni sposoben poskrbeti za redno jemanje medikamentozne terapije in nadzorovati svojo sladkorno bolezen, pri čemer lahko iztirjena sladkorna bolezen pripelje do hudih zapletov, celo do življenjsko ogrožujočega stanja, kot je to v predhodnem postopku sprejema na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda že opozorila tudi izvedenka psihiatrične stroke K. H., pa tudi da tega ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj zunaj varovanega oddelka potrebne oskrbe in varstva nasprotnemu udeležencu ni mogoče nuditi glede na to, da potrebuje nenehni 24 urni nadzor, tako zahtevne nege in varstva pa v domačem okolju ni mogoče nuditi, saj od svojcev ne gre pričakovati, da bi mu bili sposobni nuditi strokovno oskrbo in varstvo podnevi in ponoči, zaradi takšne stopnje oskrbe in varstva, ki jo nasprotni udeleženec potrebuje, pa tudi nadzorovana obravnava ni primeren ukrep, prav tako pa iz istega razloga primernega ukrepa ne predstavlja niti nastanitev nasprotnega udeleženca na odprti oddelek socialno varstvenega zavoda, kjer obstajajo veliko nižji standardi varovanja in oskrbe, ki v tem konkretnem primeru glede na vse okoliščine, ki jih je ugotovilo v izpodbijanem sklepu tudi sodišče prve stopnje, ne bi zadoščali.

9Sodišče prve stopnje je tako po oceni pritožbenega sodišča ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju povsem pravilno zaključilo, da so še vedno izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odstavka 74. člena ZDZdr (in sicer: akutno bolnišnično zdravljenje je zaključeno oziroma ni potrebno; nasprotni udeleženec potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; ogroža svoje življenje in huje ogroža svoje zdravje; to ogrožanje je posledica duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja; navedenih vzrokov in ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi)), da je zadržanje nasprotnega udeleženca v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda še vedno potrebno, zato je ravnalo pravilno, ko je na podlagi 2. odstavka 77. člena ZDZdr ugodilo predlogu direktorja socialno varstvenega zavoda, da se zadržanje nasprotnega udeleženca v varovanem oddelku tudi brez njegovega privoljenja podaljša.

10Pritožnik odločitvi sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu glede trajanja podaljšanja zadržanja v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda izrecno niti ne nasprotuje. Sodišče prve stopnje pa je povsem pravilno, upoštevaje pri tem mnenje izvedenca psihiatrične stroke, v skladu s 1. in 2. odstavkom 77. člena ZDZdr določilo tudi trajanje zadržanja nasprotnega udeleženca v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda v trajanju enega leta, t.j. do dne 1. 10. 2021, saj je najdaljša doba zadržanja v tem konkretnem primeru primerna glede na to, da v skladu z mnenjem izvedenca ni mogoče pričakovati izboljšanja duševne bolezni oziroma kognitivnih sposobnosti nasprotnega udeleženca, le izboljšanje teh pa bi lahko pripeljalo do tega, da nasprotni udeleženec stalne oskrbe in varstva ne bi (več) potreboval.

11Pritožbeno sodišče ob pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo kakšnih kršitev postopkovnih določb, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je obe pritožbi zaradi neutemeljenosti zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 1. odstavkom 30. člena ZDZdr).

12Zastopnik nasprotnega udeleženca je priglasil tudi stroške zastopanja pred sodiščem druge stopnje, o katerih pa sodišče druge stopnje v tem sklepu ni odločilo. O njih bo odločilo sodišče prve stopnje, ki tudi sicer v izpodbijanem sklepu ni odločalo o stroških, priglašenih v postopku pred sodiščem prve stopnje, kar je posledica razlage, da stroški obveznega zastopanja v teh primerih, ne glede na uspeh, zmeraj bremenijo sredstva sodišča (51. člen v zvezi s 75. členom ZDZdr).