UPRS Sklep I U 312/2020-13

Tožba se zavrže.

1Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odobrila tožnici izredno brezplačno pravno pomoč od 13. 2. 2020 dalje v obliki pravnega svetovanja v zvezi s preučitvijo možnosti vložitve ustavne pritožbe zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Ip 2152/2019 z dne 11. 12. 2019 s tem, da jo je omejena na pol ure pravnega svetovanja, razen če za daljše trajanje obstajajo utemeljeni razlogi, kot so zlasti zapletenost in obsežnost zadeve (1. točka izreka) in za nudenje le-te določila odvetnico A.A. iz B. (2. točka izreka), ki ji je tudi naložila izdelavo pisnega mnenja glede obstoja verjetnosti uspeha prosilke za vložitev ustavne pritožbe, z navedbo domnevno kršenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter dejstev, ki utemeljujejo očitno zatrjevanih kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin in dejstev, ki utemeljujejo zatrjevanje nepopravljivih posledic, ki bi nastale z izvršitvijo navedenega akta, za kar ji je določila rok do 28. 2. 2020 (3. točka izreka).

2V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je bilo iz prošnje tožnice za brezplačno pravno pomoč z dne 14. 2. 2020 razvidno, da se 60-dnevni rok za vložitev ustavne pritožbe zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Ip 2152/2019 z dne 11. 12. 2019 izteče 6. 3. 2020.

3Na podlagi podatkov v tožničini prošnji z dopolnitvijo ter podatkov, ki jih je pridobila po uradni dolžnosti, tožena stranka ni posebej ugotavljala finančnega položaja tožnice ob upoštevanju, da je tožnica po odločbi Centra za socialno delo C. z dne 24. 12. 2019 prejemnica denarne socialne pomoči od 1. 1. 2020 dalje.

4V zvezi z vsebinskim kriterijem in obsegom pravnega svetovanja se je tožena stranka pri odločitvi oprla na določila 219. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po katerem lahko pristojni organ z odločbo o zadevi odloči po delih oziroma po posameznih zahtevkih, če so le-ti primerni za odločitev. Skladno s 1. točko drugega odstavka 28. člena ZBPP namreč lahko pristojni organ določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur pravnega svetovanja. Ker v prošnji za brezplačno pravno pomoč in tudi ne v dopolnitvi prošnje tožnica ni navedla okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče oceniti, ali ima verjetne izglede za uspeh, je tožena stranka kot smotrno zaključila, da ji najprej dodeli brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja postavljene odvetnice, ki bo lahko po pregledu dokumentacije v zadevi podala strokovno mnenje glede možnosti za uspeh v nadaljnjem postopku skladno z določili 1. odstavka 50. člena, 1. odstavka 51. člena, 1. odstavka 52. člena in 53. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS-1), tako da je postopek razumno začeti, se bo tožnici z novo odločbo dodelila brezplačna pravna pomoč od 13. 2. 2020 dalje v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem v zvezi z ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v D. št. II Ip 2152/2019 z dne 11. 12. 2019. Za to je bil za izdelavo pisnega mnenja določen tudi rok do najkasneje do 28. 2. 2020 glede na iztek predpisanega zakonskega roka za vložitev ustavne pritožbe. V zvezi z opisano problematiko je tožena stranka tako ocenila, da sicer zadostuje pravno svetovanje v obsegu pol ure, vendar je v primeru, kolikor bi za daljše trajanje pravnega svetovanja obstajali utemeljeni razlogi, zlasti zapletenost in obsežnost zadeve, izvajalcu BPP naložil natančno obrazložitev razlogov ob vrnitvi napotnice in predložitvi stroškovnika, v kolikor bi za daljše trajanje pravnega svetovanja obstajali utemeljeni razlogi. Skladno s 5. odstavkom 24. člena ZBPP v zvezi s 1. alinejo 1. odstavka 26. člena ZBPP, ki določa, da se vsebinskega pogoja iz 1., 2. in 3. odstavka 24. člena ZBPP ne ugotavlja, kadar se prosilcu dodeli brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja, tožena stranka v tem delu vsebinskega presojala ni presojala, pač pa je tožnici le še pojasnila, da odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju bpp) ne nadomešča pisnega pooblastila tožnice imenovani odvetnici.

5V tožbi tožnica opisuje postopek pred izdajo izpodbijane odločbe in kritizira postopanje tožene stranke v zvezi z nekaterimi drugimi tožničinimi prošnjami za bpp, katerim pa tožena stranka ni ugodila. Nasprotuje razlogom tožene stranke v obrazložitvi izpodbijane odločbe ter sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in toženi stranki naloži, da tožnici odobri tudi brezplačno pravno pomoč za vložitev ustavne pritožbe s pomočjo imenovane odvetnice in ji določi nagrado za opravljeno delo.

6Tožena stranka je na poziv sodišču v skladu z 38. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) predložila predmetni upravni spis in vložila odgovor na tožbo. V njem pojasnjuje, da je imenovana odvetnica s pravočasno vlogo z dne 28. 2. 2020, na list. št. 44 predloženega upravnega spisa, ocenila kot verjetne izglede za uspeh v zadevi, v zvezi s katero je tožnica zaprosila za bpp, nato pa 6. 3. 2020 posredovala toženi stranki tudi izvod ustavne pritožbe z natančno navedbo domnevnih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, za kar je bil izpolnjen tudi vsebinski pogoj za odobritev bpp, tako da je v nadaljevanju s posebno odločbo z dne 9. 3. 2020 tožena stranka odobrila tožnici bpp v obliki pravnega svetovanja in zastopanja imenovane odvetnice v zvezi z vložitvijo ustavne pritožbe, ki je bila tudi pravočasno vložena pri Ustavnemu sodišču RS. Tožbene navedbe označuje kot splošne, neutemeljene in nerelevantne, ki v ničemer ne izpodbijajo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

7V pripravljalni vlogi z dne 15. 4. 2020 tožnica med drugim navaja, da ji je z bila z odločbo tožene stranke z dne 9. 3. 2020 odobrena tudi bpp za vložitev ustavne pritožbe. Prilaga protestno pisno z dne 6. 11. 2019 (tožbena priloga A7).

8Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

9V upravnem sporu sodišče v skladu s 1. odstavkom 2. člena ZUS-1 odloča o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon.

10Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu mora za to izkazati pravni interes. Tožnik izkaže pravni interes za vložitev tožbe v upravnem sporu s tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila zanj izboljšanje pravnega položaja, ki ga ne bi mogel doseči brez vložene tožbe. V upravnem sporu mora pravni interes tožnika obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 36. člena v povezavi s 6. točko 1. odstavka 36. člena ZUS-1).

11V obravnavani zadevi je priporočeno po pošti dne 2. 3. 2020 vložena izpodbojna tožba (1. odstavek 33. člena ZUS-1) tožnice, ki v upravnem sporu zahteva odpravo odločbe tožene stranke, ki ji je odobrila izredno bpp v dveh časovno zaporednih fazah, tako da prvi fazi z začasno omejenim obsegom bpp sledi druga faza, kolikor se na podlagi odobrene bpp izkaže v skladu z zahtevami iz 24. člena ZBPP to za potrebno in se tedaj izda tudi posebna odločba za širši obseg bpp. Tožnica torej s tožbo izpodbija odločbo tožene stranke, s katero ji je odobrena bpp od 13. 2. 2020 dalje v tam določenem obsegu in na podlagi katere ji je bila z nadaljnjo odločbo tožene stranke, št. Bpp 129/2020 z dne 9. 3. 2020, odobrena dodatna bpp. Iz povedanega sledi, da se v primeru uspeha s tožbo v tem upravnem sporu tožničin položaj ne bi v ničemer še izboljšal glede na to, da je s svojo vlogo za odobritev bpp v celoti uspela. Zato s predmetno tožbo ne more še dodatno izboljšati svojega pravnega položaja, kar prav tako tudi pomeni, da tožnica ne izkazuje (več) pravnega interesa za tožbo v konkretnem upravnem sporu, tako da torej ni (več) izpolnjena procesna predpostavka iz 6. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1, saj upravni akt, ki se izpodbija s tožbi, to je uvodoma navedena izpodbijana odločba, očitno ne posega v tožničino pravico ali njeno neposredno, na zakon oprto osebno korist.

12Glede na navedeno sodišče zaključuje, da tožnica ne izkazuje pravnega interesa za tožbo v upravnem sporu, saj izpodbijana odločba očitno ne posega v njene pravice ali neposredno na zakon oprto osebno korist.

13Sodišče je zato moralo tožbo s sklepom na podlagi 6. točke 1. odstavka 36. člena v zvezi z 2. odstavkom 36. člena ZUS-1 kot nedopustno zavreči.