UPRS Sodba I U 1550/2020-6

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 380/2020 z dne 29. 9. 2020 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP).

2Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik zaprosil za dodelitev BPP za zastopanje na prvi stopnji v pravdni zadevi P 51/2020 Okrajnega sodišča v Krškem, ter da je prošnji med drugim priložil poziv Okrajnega sodišča v Krškem, s katerim je bil pozvan, da odgovori na tožbo. Toženka je tožnika 24. 9. 2020 pozvala, da prošnjo dopolni v roku 3 dni s pooblastilom za zastopanje in potrdilom za šolanje za A.A.. Tožnika je opozorila, da se A.A. ne šteje kot družinski član prosilca, če je zaposlena, kot je navedel v tožbi. Tožnika je seznanila tudi s cenzusom za dodelitev BPP, ki znaša 804,36 EUR neto dohodka na družinskega člana. Navaja, da se je na navedeni poziv odzvala tožnikova pooblaščenka, ki je pojasnila, da se A.A. ne šola, in da se bo prijavila na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ter priložila potrdilo o plačani preživnini za avgust 2020. Toženka navaja, da se v spisu že nahajajo plačilne liste za mesece od maja 2020 do avgusta 2020, iz katerih izhaja, da je bila tožniku do meseca avgusta odtegnjena preživnina v znesku 95,82 EUR.

3Toženka se sklicuje na tretji odstavek 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerem se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavlja materialni položaj prosilca in drug pogoji, določeni z ZBPP. Navaja, da znaša minimalni dohodek, upoštevaje določilo 8. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), 804,36 EUR. Ugotavlja, da se tožnik šteje kot samostojni član družine, saj se polnoletna hči ne šola. Finančno stanje je ugotovila na podlagi tri mesečnega povprečja plač, prejetih v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP. Ugotavlja, da je tožnik v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejel povprečno 892,70 EUR neto dohodka iz naslova plače in nadomestila iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Navaja, da tožnik prejema tudi tržni dohodek od pridelave na zemljiščih in v panjih, ter da se ta dohodek upošteva po drugem odstavku 11. člena ZSVarPre na način, kot to določa Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS). Sklicuje se tudi na 5. člen Pravilnika o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v postopku za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči, po katerem se mesečni katastrski dohodek, mesečna pavšalna ocena dohodka na panj in mesečni drugi dohodek šteje v dohodek posameznika in njegovih družinskih članov tako, da se šteje ena dvanajstina letnih dohodkov, znanih na dan vložitve vloge. Toženka ugotavlja, da navedeni dohodek na dan vložitve vloge za tožnika znaša skupaj 452,90 EUR oziroma 37,74 EUR mesečno. Na podlagi navedenega ugotavlja, da tožnik povprečno mesečno prejme 930,44 EUR mesečnega dohodka, upoštevaje mesečno preživnino v višini 95,82 EUR, znaša mesečni dohodek tožnika 834,62 EUR, kar presega dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka, ki znaša 804,36 EUR. Navaja še, da se kreditne obveznosti in stroški preživljanja ne odštevajo od neto mesečnih nakazil. Zaradi navedenega niso izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP iz 14. člena ZBPP.

4Tožnik zoper navedeno odločitev vlaga tožbo iz tožbenih razlogov iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter vrne zadevo istemu organu v ponovni postopek, vse s stroškovno posledico. Tožnik meni, da je dejansko stanje v obravnavani zadevi zmotno in nepravilno ugotovljeno. Navaja, da je prošnjo vložil 23. 9. 2020, ter da se upoštevajo dohodki zadnjih treh mesecev. Ob tem dodaja, da je junija prejel plačo v višini 765,76 EUR, julija plačo v znesku 786,68 EUR in avgusta 770,28 EUR, kar pomeni, da je povprečno mesečno prejel 774,24 EUR. Poleg tega je tožnik plačeval še mesečno preživnino v višini 90,72 EUR, kot izhaja iz plačilnih list. Navaja, da četudi bi upoštevali neto plačo skupaj s povračilom malice in potnih stroškov, tožnik upoštevaje plačano preživnino v višini 90,72 EUR ne presega cenzusa za dodelitev BPP. Tožniku tudi ni jasno, od kje toženki podatki o katastrskem dohodku tožnika, saj tožnik vso zemljo oddaja v brezplačen najem. Meni, da bi mu morala toženka pridobljene podatke s strani Finančne uprave Republike Slovenije vročiti v izjasnitev. Ker tega ni storila, mu je kršila pravico do izjave. Tožbi prilaga plačilne liste za junij, julij in avgust 2020 ter predlaga, da ga sodišče zasliši. Predlaga tudi oprostitev plačila sodne takse za predmetni postopek.

5Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

6Tožba je utemeljena.

7V obravnavani zadevi je sporno ali tožnik izpolnjuje finančni kriterij za dodelitev BPP. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se namreč ugotavlja tudi materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). V obravnavanem primeru je toženka povprečni mesečni dohodek ugotavljala na podlagi 13. člena in 14. člena ZBPP.

8Po določbi prvega odstavka 13. člena ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

9Po določbi prvega odstavka 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljaljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

10Sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem primeru sporno kolikšen dohodek je tožnik prejel v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev BPP. Toženka je svojo odločitev oprla na podatke, ki jih je priložil tožnik (plačilne liste) in na podatke, ki jih je s strani Finančne uprave Republike Slovenije pridobila sama in na podlagi katerih je ugotovila, da tožnik prejema tudi nadomestilo iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter potencialni tržni dohodek od pridelave na zemljiščih in na panjih. Ob tem pa tožniku po pridobitvi navedenih podatkov, ni dala možnosti, da se pred izdajo odločbe o njih izjavi.

11Prvi odstavek 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) določa, da je, preden se izda odločba, treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke). Organ je dolžan dati stranki možnost, da se izjavi o okoliščinah, ki so pomembne. To ne pomeni, da se mora stranka izjaviti o vseh okoliščinah, temveč le o tistih, ki so pomembne, in ki vplivajo na končno odločitev. Navedeno za obravnavani primer po sodni presoji pomeni, da bi morala toženka tožniku izpis dohodkov Finančne uprave Republike Slovenije posredovati v izjasnitev, saj vplivajo na tožnikovo izpolnjevanje finančnega kriterija za dodelitev BPP. Po sodni presoji zato tožnik upravičeno ugovarja, da je v obravnavanem primeru prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

12Poleg navedenega sodišča ugotavlja, da iz izpodbijane odločbe ni razvidno iz katerega naslova tožnik prejema nadomestilo iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zato ni mogoče preveriti ali gre za dohodek, ki se na podlagi prvega odstavka 14. člena ZBPP v zvezi z 12. členom ZUPJS upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega kriterija tožnika. Ker je bilo potrebno tožbi ugoditi že iz navedenih razlogov, se sodišče do preostalih tožbenih ugovorov ni opredeljevalo.

13Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo in vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (2. in 3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1 - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in neupoštevanje pravil postopka). V ponovnem postopku naj toženka dopolni postopek v skladu z napotki in stališči iz te sodbe ter šele na podlagi tako dopolnjenega postopka sprejme novo odločitev.

14Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je sodišče odločilo brez glavne obravnave na seji (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

15Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnik pa je v postopku imel pooblaščenko, ki je odvetnica, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (prvi odstavek 3. člena Pravilnika) oziroma 347,70 EUR skupaj z 22 % DDV-jem. Stroške mu je dolžna povrniti tožena stranka v roku 15 dni od prejema sodbe.

16O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločalo, ker se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v postopku za odločanje o dodelitvi BPP taksa ne plača.