UPRS Sodba II U 8/2018-21

I. Tožbi se ugodi, obvestilo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna enota Maribor, št. 11071-982/2017-7 o nesprejemu ponudbe z dne 5. 12. 2017 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijanim obvestilom o nesprejemu ponudbe ponudnice Univerze A. v postopku javnega povabila za izbor programov javnih del za leto 2018, objavljenega na spletnih straneh Zavoda RS za zaposlovanje dne 24. 10. 2017, je tožena stranka odločila, da ne sprejme ponudbe Univerze A., ki jo je strokovna komisija za izvedbo javnega povabila obravnavala dne 21. 11. 2017. Strokovna komisija je s pozivom 21. 11. 2017 ponudnico - tožečo stranko pozvala, da ponudbo ustrezno pojasni, kar je ponudnica tudi storila. Pri ponovni obravnavi ponudbe dne 5. 12. 2017 pa je strokovna komisija ugotovila, da je pojasnitev sicer pravočasna, vendar ni ustrezna. Po mnenju komisije je namreč fakulteta B. priznala napako pri obračunu in izplačilih plač za obdobja april, maj 2017 in julij 2017 (kar izhaja iz pojasnila), zaradi česar po mnenju tožene stranke ni izpolnjen pogoj 9. alineje 4.1 točke Javnega povabila za izbor javnega programa javnih del za leto 2018, ki določa, da mora ponudnik v zadnjih šestih mesecih pred mesecem oddaje ponudbe na javno povabilo, zaposlenim redno mesečno izplačevati plače in prispevke za obvezno socialno zavarovanje. Tako je strokovna komisija odločila, da ponudbe ne sprejme in o tem z obvestilom seznanila tožečo stranko.

2Tožeča stranka je podala tožbo iz razloga kršitve materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka in napačno ugotovljenega dejanskega stanja. V tožbi pojasnjuje, da je na javno povabilo za program ohranjanja in varovanja kulturne krajine, gozdov, obnove vasi, ki bi jo naj izvajala Fakulteta C., podala ponudbo. Od komisije je prejela poziv za pojasnilo, zakaj je bila dvema osebama plača iz meseca aprila izplačana v mesecu juliju. Tožeča stranka je strokovni komisiji pojasnila, da gre za zaposlenega, ki je dne 24. 4. 2017 postal ustavni sodnik in je s B. zato sklenil pogodbo o zaposlitvi za 8 ur na teden, kar pomeni, da se je spremenil zgolj njegov status zaposlitve, ki pomotoma v evidencah ni bil pravilno zaveden, pri čemer se je napaka nanašala zgolj za tri dneve za mesec april, ko je bila odkrita pa je bila takoj tudi odpravljena na način, da je bilo plačilo izvedeno pri plači za mesec julij, prav tako pa so bili izpolnjeni in oddani REK obrazci. Pri drugi osebi, za katero je prišlo do napake, pa gre za raziskovalko, ki je bila predhodno zaposlena na podlagi projektnega dela (20 ur mesečno), z dnem 10. 4. pa je podpisala novo dodatno pogodbo za 20 ur, pri čemer je bila v bodoče plačana iz dveh virov, in sicer iz sredstev EU in iz sredstev Univerze A. V obeh primerih so bile v celoti izplačane vse plače, kakor tudi vsi prispevki in to še pred pozivom komisije, ki je odločala v predmetnem razpisu.

3V sled navedenega tožeča stranka v tožbi navaja, da priznanje zgolj administrativne napake ne pomeni priznanja neizpolnjevanja obveznosti iz 9. točke 4.1 Pogojev, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci iz predmetnega Javnega povabila za izbor programov, pri čemer pa posebej izpostavlja, da v izpodbijanem aktu ni pojasnjeno, zakaj tožnica ni izpolnjevala pogoja iz 9. alineje točke 4.1 Javnega povabila, zaradi česar obvestilo ne vsebuje nobenih razlogov v zvezi z odločitvijo. Dodatno izpostavlja, da iz obvestila izhajajo zgolj pavšalne navedbe, ki v obrazložitvi niso v ničemer konkretizirane in ne navajajo okoliščin zaradi katerih tožnica naj ne bi izpolnjevala pogojev, kar pomeni, da vsebina obrazložitve obvestila, ki ima status upravne odločbe, ne zadosti standardom obrazložene odločbe, prav tako pa je bilo kršeno načelo kontradiktornosti in je tudi iz tega razloga izdano obvestilo nezakonito.

4Tožena stranka se po stališču tožeče stranke prav tako ni konkretno opredelila do pojasnila z dne 4. 12. 2017, zaradi česar gre pri izpodbijanem obvestilu, ki ne vsebuje razlogov o svoji odločitvi, za absolutno bistveno kršitev iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1, saj se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti in je tako tožeči stranki bila kršena tako pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS in pravica do pravnega varstva iz 25. člena Ustave RS.

5Tožeča stranka dodatno v tožbi opozarja tudi na protiustavnost 47. člena Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD), ker ne vsebuje ne postopkovnih in ne materialnopravnih pravil, ki bi bili podlaga za odločanje o izboru delodajalcev, zaradi česar lahko gre za nevarnost arbitrarnega odločanja v upravnem postopku. Namen 9. alineje 4.1 točke Javnega povabila namreč je, da se iz izvajanja programov aktivne politike zaposlovanja izključijo delodajalci, ki svojim zaposlenim ne plačujejo plač in prispevkov za obvezno socialno zavarovanje.

6Tako je po mnenju tožeče stranke tožena stranka v predmetnem obvestilu oziroma presoji izpolnjevanja pogojev ta pogoj razlagala pretirano formalistično in v nasprotju z načelom sorazmernosti (2. člen Ustave RS), zaradi česar meni, da je sama v postopku jasno in nedvoumno izkazala, da je v zadnjem obdobju šestih mesecev vsem zaposlenim izplačala plače in prispevke za obvezna socialna zavarovanja (1800 zaposlenih), in da gre pri pomoti pri vpisu oziroma popravi v evidencah zgolj za administrativno napako, ki jo je sama ugotovila in jo tudi že odpravila, še pred javnim pozivom komisije, zaradi česar bi nasprotna razlaga bila v nasprotju z namenom zahtevanega pogoja. Dodatno pojasnjuje, da so bili prav tako oddani vsi REK obrazci in plačani tudi vsi prispevki za obvezno socialno zavarovanje, zaradi česar je po njenem mnenju izpolnila pogoj, da morajo biti oddani vsi REK obrazci ponudnikov, ki se prijavijo na Javno povabilo.

7Tožena stranka je na tožbo odgovorila in navedla, da sta bili podani dve ponudbi tožnice, pri čemer je bila ponudba pod številko 11071-981/2017 zavržena, medtem ko je ponudba pod št. 11071-982/2017 predmet tega spora, pri čemer je pojasnilo, ki bi ga naj tožeča stranka podala 4. 12. 2017 bilo prepozno, prav tako pa bi ga naj tožeča stranka vložila kot dopolnitev k ponudbi 11071-981/2017 in ne k ponudbi, ki je predmet tega spora. Tožena stranka pojasnjuje, da je bilo v predmetnem spisu edino pojasnilo tožnice z dne 1. 12. 2017.

8Na navedbe tožene stranke je tožeča stranka odgovorila s pripravljalno vlogo, in sicer, da so v predmetni zadevi bistvena predvsem pravna vprašanja, pri čemer se tožena stranka v odgovoru na tožbo do njih ni opredelila, in sicer do nobene vsebinske argumentacije tožnice o relevantnih pravnih vprašanjih, temveč se je osredotočila zgolj na nebistvene zadeve iz postopka, pri čemer pa je tožeča stranka pojasnila, da je v postopek posredovala dve pojasnili, in sicer krajše z dne 1. 12. 2017 in daljše z dne 4. 12. 2017, označeno kot dopolnitev k pojasnilu, pri katerem pa se je res zgodila napaka pri navedbi številke, vendar ne glede na vsebino pojasnila, navedeno ne vpliva na dejstvo, da je šlo pri tožnici za administrativno napako, in da so bile tako plače kakor tudi prispevki vsem zaposlenim dosledno plačani. Dodaja še, da je bila tožena stranka sama upravičena preverjati podatke iz FURS-a in je to lahko tudi sama preverila, zaradi česar gre tako s strani tožene stranke za nepravilno razlago 47. člena ZUTD in pogoje 9. alineje 4.1 točke Javnega povabila.

9Drugopis prve pripravljalne vloge je bil toženi stranki vročen 9. 4. 2018, pri čemer nanj ni odgovorila.

10Tožeča stranka je dne 5. 3. 2020 podala drugo pripravljalno vlogo v kateri je sodišče obvestila, da je Ustavno sodišče ( v nadaljevanju US) z odločbo U-I-171/17-16 z dne 6. 2. 2020 odločilo, da je 47. člen ZUTD v neskladju z Ustavo RS, saj ne zadosti zahtevi po jasnosti in poimenski dovršljivosti predpisov iz 2. člena Ustave RS in ne določa jasno pravil, na podlagi katerih bi sodišče odločilo v konkretnem sporu.

11Sodišče je tudi drugo pripravljalno vlogo posredovalo toženi stranki.

12Tožba je utemeljena.

13Še pred odločitvijo o predmetni zadevi je US dne 6. 2. 2020 z odločbo U-I-171/17-16 odločilo, da je člen 47 ZUTD v neskladju z Ustavo RS, ter da mora državni zbor ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta od objave odločbe v Uradnem listu RS. Istočasno je tudi odločilo, da morajo sodišča do odprave ugotovljene protiustavnosti v upravnem sporu presojati zakonitost obvestila iz šestega odstavka 47. člena ZUTD tako, da presojajo skladnost obvestila z vsebinskimi merili in procesnimi pravili, ki so določeni v Zakonu o urejanju trga dela, v smernicah in načrtu za izvajanje ukrepa aktivne politike zaposlovanja, v katalogu ukrepa aktivne politike zaposlovanja in v javnem povabilu. ZUTD ureja ukrepe države na trgu dela (prvi odstavek 1. člena), zato je eden tistih predpisov, ki pomenijo izpolnjevanje ustavne dolžnosti iz 66. člena Ustave RS. Ustava v 66. členu obvezuje državo, da ustvarja možnosti za zaposlovanje in delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo. Zakonodajalec je pri sprejemanju ukrepov, ki pomenijo izpolnjevanje dolžnosti iz 66. člena Ustave RS, dolžan spoštovati tudi zahtevo po jasnosti in pomenski določljivosti predpisov. Če pravno pravilo ni jasno opredeljeno, obstaja možnost različne uporabe zakona in arbitrarnega ravnanja državnih organov ali drugih organov za izvrševanje javnih pooblastil, ki odločajo o pravicah posameznikov. Zakonska ureditev mora biti taka, da izključuje možnost arbitrarnega ravnanja države. ZUTD med drugim tudi ureja izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju APZ). APZ je nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečanju zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti, večjo zaposljivost oseb na trgu dela ter povečanje konkurenčnosti in prožnosti delodajalcev (pri odstavek 28. člena ZUTD).

14V 47. členu ZUTD je urejen postopek izbora delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov APZ. Izvajalec ukrepov APZ, ki izvaja izbor delodajalcev, je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ). ZRSZ izvaja ukrepe APZ kot javno službo (prvi odstavek 47. člena ZUTD). Iz prvega odstavka 47. člena ZUTD izhaja, da so delodajalci z možnostjo sodelovanja pri izvajanju ukrepa APZ seznanjeni z javnim povabilom za zbiranje ponudb. Javno povabilo se izvaja po predpisih, ki ureja izvrševanje proračuna, če ZUTD ne določa drugače. Javno povabilo se objavi na spletnih straneh izvajalca ukrepa APZ. Postopek javnega navodila vodi strokovna komisija, ki jo imenuje predstojnik izvajalcev pri APZ. Strokovna komisija obravnava predložene ponudbe po vrstnem redu njihovega prispetja do uporabe razpoložljivih finančnih sredstev. Izvajalec ukrepov APZ sprejme ponudbo tistega delodajalca, ki izpolnjuje vsa zahtevana merila in čigar ponudba ustreza potrebam brezposelnih oseb na območju njihovega poslovanja (četrti odstavek 47. člena ZUTD). Delodajalcu čigar ponudba je sprejeta, izvajalec ukrepa APZ skupaj z obvestilom o sprejetju ponudbe pošlje še poziv k podpisu pogodbe (peti odstavek 47. člena ZUTD). Delodajalci, katerih ponudba ni sprejeta, izvajalec ukrepa APZ obvestil z dopisom. Zoper odločitev je možen upravni spor (šesti odstavek 47. člena ZUTD). Gre za pravico do sodnega varstva, ki jo ime delodajalec zoper obvestilo ZRSZ. Predmetno obvestilo je posamični akt (drugi odstavek prvega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu v nadaljevanju ZUS-1).¹

15V predmetni zadevi ni sporno, da je bilo objavljeno Javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2018 na spletnih straneh ZRSZ dne 24. 10. 2017, in da je tožeča stranka prejela obvestilo o nesprejemu ponudbe s strani tožene stranke številka 11071-982/2017-7 z dne 5. 12. 2017.

16Tožeča stranka sicer izpostavlja, da je 47. člen ZUTD protiustaven, kar je Ustavno sodišče RS tudi ugotovilo, vendar v predmetni zadevi ni spora med strankama glede vsebinskih in procesnih pravil, ki so določeni v ZUTD, v smernicah in načrtu za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja, v katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja in v javnem povabilu, ki jih mora do odprave ugotovljene protiustavnosti presojati sodišče v upravnem sporu, temveč obstaja spor glede pravnega vprašanja kako tolmačiti zamudo tožeče stranke pri oddaji REK obrazca za dva zaposlena.

Glede obrazloženosti izpodbijanega akta

17Univerza A. je dne 10. 11. 2017 podala ponudbo, ki jo je 21. 11. 2017 pregledala strokovna komisija in pri pregledu ponudbe ugotovila (pri preverjanju podatkov iz javnih evidenc FURS-a), da sta dvema osebama bili izplačani plači v mesecu juliju za mesec april in dvema osebama v mesecu juliju za mesec maj, zaradi česar je zahtevala ustrezno pojasnilo.

18Tožeča stranka je kot ponudnica takšno pojasnilo podala, tožena stranka pa je pojasnilo štela kot pravočasno vendar neustrezno, pri čemer pa v ničemer ni pojasnila zakaj ponudba ni ustrezna, saj je zgolj prepisala besedilo pojasnila iz dopisa tožene stranke. Na tem mestu je tako pritrditi navedbam tožeče stranke, da tožena stranka v pojasnilu v ničemer ni podala razlogov na kakšni podlagi šteje, da ponudba ni ustrezna, zaradi česar lahko tožeča stranka zgolj sklepa, da tožena stranka ponudbe ni sprejela zaradi administrativne napake, ki so se zgodile pri izplačilu plače, sodišče pa takšne odločbe zaradi pomanjkljive obrazložitve ne more preizkusiti.

19Izpodbijano obvestilo na podlagi 2. člena ZUS-1 sodi med upravne odločbe. Upravna odločba pa mora biti v skladu z 214. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Če je odločba pomanjkljiva in v njej niso navedeni ocena zakonskega dejanskega stanja stvari, pomembna za pravilno in zakonito odločitev, dokazi, ki utemeljujejo obstoj takih dejstev in preudarki, ki so upravni organ vodili pri odločanju, gre za pomanjkljivost, ki stranki ne omogoča vložitve učinkovitega pravnega sredstva, so lahko zagotovljena pravna sredstva le navidezna. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.² Sodišče ugotavlja, da izpodbijano obvestilo takih sestavin nima. Navedena dejstva so zgolj podatki iz pojasnila tožeče stranke, da je bila storjena napaka, vendar za samo odločitev v obvestilu niso bila navedena dejstva, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev. Iz obvestila namreč izhaja zgolj stališče Komisije, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev, organ tožene stranke pa ni navedel kakšno vsebino je dal ugotovitvam Komisije, da tožeča stranka ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, zakaj in na kakšni podlagi, s čimer ni zadoščeno zahtevi po navedbi preudarkov, ki so jo vodili pri odločanju. Zgolj prepis pogojev in pojasnil iz dopisa ponudnice prijavljene na razpis v obrazložitvi obvestila, ne zadoščajo obrazloženosti in konkretiziranosti ter razlogom odločitve organa torej razlogom zakaj s pojasnilom tožeče stranke kot ponudnika ni izpolnjen pogoj 9. alineje 4.1 točke javnega povabila za izbor programov javnih del za leto 2018.

20Sodišče ugotavlja, da iz obvestila - izpodbijanega akta tako ne izhajajo razlogi zaradi katerih je tožena stranka izdala obvestilo o nesprejemu ponudbe. Zaradi navedenega so bile tožeči stranki kršene pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, iz katerega med drugim izhaja pravica stranke do izjavljanja v postopku. Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interes so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno pa lahko poda samo kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem kršena pravica do pravnega varstva iz 25. člena Ustave RS.

21Iz obrazložitve upravnega akta morajo biti namreč konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli. Tako bi v konkretnem primeru moralo biti v obvestilu jasno navedeno kakšne so tiste pravno relevantne in konkretizirane okoliščine zaradi katerih tožnica naj ne bi izpolnjevala pogojev za sprejem ponudbe, pri čemer držijo navedbe tožeče stranke, da se je tožena stranka imela v postopku možnost sama prepričati ali so bili s strani tožeče stranke oddani vsi REK obrazci, saj je imela za to uradno pooblastilo, zaradi česar ni jasno, zakaj je tožena stranka odločila, da kljub izkazu, da so bile izplačane plače za vse zaposlene in oddani vsi REK obrazci, v zadnjih šestih mesecih pred podajo ponudbe, predmetna ponudba ni bila sprejeta.

Glede vsebine odločitve akta

22V predmetni zadevi gre za pravno vprašanje ali je tožena stranka pravilno presojala pogoj iz Javnega povabila za izbor programov javnih del za leto 2018 iz točke 9 4.1 pogojev, ki jih mora izpolnjevati izvajalec. Iz navedenega pogoja namreč izhaja, da morajo izvajalci, ki so podali ponudbo v zadnjih šestih mesecih pred mesecem oddaje ponudbe na Javno povabilo, zaposlenim redno mesečno izplačevati plače in prispevke za obvezno socialno zavarovanje.

23Sodišče se strinja z navedbo tožeče stranke, da gre v danem primeru zgolj za administrativno napako, saj je tožeča stranka pojasnila, da ima na Univerzi zaposlenih 1800 oseb, da se je pri navedenih dveh osebah z mesecem aprilom spremenil status zaposlitve, zaradi katerega je prišlo zgolj do napake pri vnosu podatkov tega statusa in v posledici do zamude izplačila, kar pa je bilo že odpravljeno, še pred podajanjem ponudbe na Javni poziv, kakor tudi, da so bili predloženi REK obrazci, kar je tudi eden izmed pogojev. Pod opombami pogojev iz točke 9 številka 7 izhaja, da bo zavod pogoj ugotavljal z vpogledom v uradno evidenco FURS, pri čemer ne oddaja REK obrazca v šestmesečnem obdobju pomeni, da pogoj ni izpolnjen.

24Med strankama je nesporno, da je tožeča stranka zamudila z izplačilom dela plače treh dni za mesec april za enega zaposlenega in polovico plače (obveznost 20 ur) za drugo zaposleno, ter da je navedeno odpravila.

25Med strankama pa je sporno ali gre pri navedeni napaki za takšno napako, ki bi lahko pomenila neizpolnjevanje pogojev iz 9. točke 4.1 pogojev, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci ukrepa aktivne politike zaposlovanja prijavljeni na Javno povabilo za izbor programa javnih del za leto 2018.

26Sodišče se strinja z navedbo tožeče stranke, da bi v nasprotnem primeru glede na to, da je na Univerzi zaposlenih 1800 oseb, in da je ponudnica napako odpravila že pred podajo ponudbe in preden jo je k temu pozvala strokovna komisija, šlo za nesorazmeren ukrep, saj ne gre za delodajalca, ki zaposlenim ne bi izplačeval plač in prispevkov za obvezno socialno zavarovanje temveč je šlo v danem primeru zgolj za administrativno napako, kar se izkazuje v okoliščini, da so lahko bili kasneje oddani REK obrazci in plačani prispevki za obvezno socialno zavarovanje, zaradi česar ni mogoče trditi, da gre za delodajalca, ki svojim zaposlenim ne plačuje plač in prispevkov.

27Ker tožena stranka svojih razlogov za nesprejem ponudbe ni pojasnila (zgolj prepis pogoja za razpis Javnega povabila za izbor javnih programov za leto 2018 ni dovolj) navedena obrazložitev izpodbijanega obvestila ne zadosti standardu obrazloženosti upravne odločbe in je tako sodišče predmetno javno obvestilo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki, ki bo morala v ponovljenem postopku upoštevati stališče sodišča glede dolžnosti ustrezne obrazložitve odločbe in pojasnila glede določitve pomena nepravočasne oddaje REK obrazca in njegovega vpliva na izpolnjevanje pogojev razpisa.

28Ker predmetna odločba ni bila ustrezno obrazložena je bila v postopku storjena bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, saj se odločbe ne da preizkusiti. Po ZUS-1 (tretji odstavek 27.člena) je bistvena kršitev določb postopka vselej podana v primerih, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jih določa ZUP ali drug zakon, ki ureja postopke izdaje upravnega akta. Glede na navedeno, je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1.

29Sodišče je v skladu s prvim odstavkom 59. člena Zakona o upravnem sporu ( v nadaljevanju ZUS-1) odločalo na seji, saj dejansko stanje med strankama ni sporno in je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je potrebno tožbi, na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, ugoditi, prav tako pa je v zadevi šlo za presojo pravnega vprašanja ali je zamuda roka oddaje REK obrazca takšne narave, da lahko vpliva na neizpolnjevanje pogojev predmetnega razpisa.

K točki II. Izreka

30O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter tožniku stroške odmerilo v znesku 285,00 EUR v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, povečanem za 22% DDV, ker je tožnikov pooblaščenec (odvetnik) zavezanec za DDV.

¹ Odločba Ustavnega sodišča opr. št. U-I-171/17, točka 18).
² Sodba Vrhovnega sodišča I Up 248/2002, z dne 10.11.2004.