VSL Sklep I Cpg 729/2020

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo tožene stranke z dne 29. 7. 2020.

2Tožena stranka vlaga zoper sklep pravočasno pritožbo, v kateri ne konkretizira pritožbenih razlogov v smislu 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Smiselno predlaga, da sodišče druge stopnje sklep razveljavi in ugodi predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse.

3Pritožba ni utemeljena.

4Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je sodišče v tem postopku dne 18. 11. 2019 izdalo sodno odločbo, zoper katero je toženka 12. 12. 2019 vložila napoved pritožbe in predlog za oprostitev, odlog oz. obročno plačilo sodne takse. Sodišče je ta predlog s sklepom z dne 10. 1. 2020 zavrnilo. Toženka je zoper sklep z dne 10. 1. 2020 vložila pritožbo, ki pa jo je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Cpg 96/2020 z dne 12. 2. 2020 zavrnilo in potrdilo sklep o zavrnitvi predloga tožene stranke. Toženka je nato dne 29. 7. 2020 vložila vlogo, naslovljeno kot „ugovor zoper sklep“, ki pa je po vsebini (ponovna) pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev, obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje je navedeno pritožbo z izpodbijanim sklepom zavrglo kot nedovoljeno z utemeljitvijo, da je toženka pravico do pravnega sredstva že izčrpala, saj je pritožbeno sodišče o toženkini pritožbi že odločilo s sklepom I Cpg 96/2020 z dne 12. 2. 2020.

5Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje, da ponovna pritožba kot redno pravno sredstvo ni več mogoča, saj to prepoveduje procesno pravilo o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem). Ob smiselni uporabi prvega odstavka 274. člena ZPP je treba ponovno pritožbo zavreči, če sodišče ugotovi, da je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je ponovna pritožba tožene stranke zoper pravnomočni sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev, obročno plačilo oziroma odlog plačila sodne takse nedovoljena. Glede na navedeno se pritožbeno sodišče ni spuščalo vsebinsko v pritožbene razloge, s katerimi pritožnica ponovno utemeljuje oprostitev plačila sodne takse, saj to ni dopustno. O njeni pritožbi je bilo že odločeno s sklepom z dne 12. 2. 2020.

6Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi so se izkazali za neutemeljene. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).