VSL Sklep II Ip 1567/2020

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih I. in II. točki izreka potrdi.

II. Vsaka stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo po uradni dolžnosti ustavilo (I. točka izreka), razveljavilo je opravljena izvršilna dejanja (II. točka izreka) in odločilo, da dolžnica sama nosi stroške vloge z dne 2. 10. 2020 (III. točka izreka).

2Upnik je vložil pravočasno pritožbo proti I. in II. točki izreka sklepa. Opozarja na absolutno bistveno kršitev postopka po 14. točki 339. člena ZPP. Točki I in II izreka izpodbijanega sklepa nasprotujeta njegovim razlogom, poleg tega so v izpodbijanem sklepu nejasno navedeni razlogi o odločilnih dejstvih oziroma so le-ti sami s seboj v nasprotju. Sodišče je namreč izpodbijani sklep naslonilo tudi na sodbo II Cp 1040/2016 z dne 14. 4. 2016 (stran 2, drugi odstavek), ki naj bi predstavljala izvršilni naslov. Sodbe II Cp 1040/2016 z dne 14. 4. 2016 upnik ne pozna, niti ni na njeni podlagi vložil predloga za predmetno izvršbo. Predlog za izvršbo je vložil na podlagi izvršljive tuje sodne odločbe NL18.19658 z dne 10. 12. 2018, ne pa na podlagi sodbe II Cp 1040/2016 z dne 14. 4. 2016. Le-ta tako vsekakor ne predstavlja izvršilnega naslova v predmetnem izvršilnem postopku. Glede na navedeno je očitno, da je taka obrazložitev pomanjkljiva do te mere, da se izpodbijanega sklepa sploh ne da preizkusiti. Po stališču sodišča naj bi tako očitno izvršilni naslov predstavljala tuja sodna odločba NL18.19658 z dne 10. 12. 2018 skupaj s sodbo II Cp 1040/2016 z dne 14. 4. 2016, ali pa naj bi šlo za samo eno sodbo, pri čemer to evidentno ni možno. S tem si sodišče prihaja samo s sabo v nasprotje. Iz zapisanega logično izhaja tudi dejstvo, da izpodbijani sklep za upnika predstavlja t.i. sodbo presenečenja, ki je v našem pravu prepovedana. Nikakor namreč ni mogel predvidevati, da bo sodišče izpodbijani izrek utemeljilo na podlagi njemu popolnoma neznane sodbe, pri čemer bi se upnik do nje vsekakor opredelil, če bi mu sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa to možnost dalo (sodba Vrhovnega sodišča RS, II Ips 75/2016). Zanj je presenetljivo to, da je sodišče oprlo izpodbijani sklep na 76. člen ZIZ, saj ta pravna podlaga narekuje navedbo pravnomočno razveljavljenega izvršilnega naslova, ki pa ga sodišče ni navedlo, saj sodba II Cp 1040/2016 z dne 14. 4. 2016 ni izvršilni naslov v predmetnem izvršilnem postopku. S tem je bil upnik prikrajšan za izjavljanje oziroma za navajanje v zvezi s to sodbo, kar pa pomeni, da je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev postopka po 8. točki 339. člena ZPP. Dalje je sodišče tudi zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. Določba 76. člena ZIZ za ustavitev izvršbe zahteva, da je izvršilni naslov pravnomočno razveljavljen. Odločba sodišča Midden - Nederland z dne 10. 12. 2018 NL18.19658 sodba II Cp 1040/2016 z dne 14. 4. 2016 ne predstavlja izvršilnega naslova v predmetnem izvršilnem postopku, zato je sodišče dejstvo o izvršilnem naslovu napačno ugotovilo. Nikjer v izpodbijanem sklepu tudi ni ugotovilo, da bi bil izvršilni naslov pravnomočno razveljavljen, čeprav to določba 76. člena ZIZ izrecno zahteva. Tega ni ugotovilo niti Višje sodišče v Ljubljani v 14. ali 15. točki sklepa II Ip 785/2020 z dne 16. 7. 2020. Iz tega jasno sledi, da sodišče prve stopnje dejstva o pravnomočnosti razveljavitve odločbe z dne 10. 12. 2018 sploh ni ugotavljalo. Dolžnica je v dopolnitvah pritožbe predložila Potrdilo o sodni odločbi v civilnih in gospodarskih zadevah z dne 24. 6. 2020, iz katerega izhaja, da je nizozemsko sodišče po vloženi pritožbi dolžnice pritožbi ugodilo in izdalo sodno odločbo C/16/489089/HA ZA 19-73 z dne 3. 6. 2020, iz katere naj bi izhajala razveljavitev sodne odločbe z dne 10. 12. 2018. Upnik izpostavlja, da je dolžnica zoper sodno odločbo NL18.19658 vložila redno pravno sredstvo, tj. pritožbo. To pomeni, da je izvršilno sodišče še vedno vezano na pravnomočnost izvršilnega naslova, saj ta ni bil razveljavljen na podlagi izrednih pravnih sredstev. Tako stališče je sodišče že zavzelo v sklepu o zavrnitvi ugovora (tako tudi npr. VSC sklep I Ip 85/2018). Dolžnica niti ne zatrjuje, da bi bila sodna odločba NL18.19658 razveljavljena ali spremenjena s kakšnimi izrednimi pravnimi sredstvi. Upnik bo v kratkem na Nizozemskem sam sprožil ustrezne pravne postopke oziroma vložil (izredna) pravna sredstva za razveljavitev sodne odločbe C/16/489089/HA ZA 19-73 z dne 3. 6. 2020. Priglaša pritožbene stroške.

3Dolžnica v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe, predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

6Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je na predlog upnika z dne 17. 4. 2019 s sklepom o izvršbi I 1475/2019 z dne 31. 5. 2019, zoper dolžnico dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, pravnomočne in izvršljive tuje sodne odločbe, odločbe sodišča Midden - Nederland z dne 10. 12. 2018, št. NL18.19658, in potrdila, izdanega v skladu s 53. členom Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju; Uredba; Priloga I). Na podlagi fotokopije sodbe o pritožbi CI16/489089/HA ZA 19-73 z dne 3. 6. 2020 (točka 4.1.), ki jo je dolžnica predložila že v vlogi (dopolnitev pritožbe) z dne 15. 6. 2020, pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila odločba sodišča Midden - Nederland z dne 10. 12. 2018, NL18.19658, ki predstavlja izvršilni naslov predmetnega izvršilnega postopka, razveljavljena. Skladno s prvim odstavkom 76. člena ZIZ je zato, po uradni dolžnosti ustavilo izvršbo in posledično, skladno z drugim odstavkom 76. člena ZIZ, tudi razveljavilo opravljena izvršilna dejanja.

7Eden od razlogov za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti je tudi dejstvo, da je bil izvršilni naslov, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi, naknadno pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega (prvi odstavek 76. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da gre v tej zadevi za tak primer. Iz listin, ki jih je v spis predložila dolžnica, namreč izhaja, da je o terjatvi, ki je bila ugotovljena v izvršilnem naslovu – zamudni sodbi, tekel še nadaljnji postopek, saj je dolžnica zoper zamudno sodbo vložila pritožbo. Dne 3. 6. 2020 je bila izdana odločba o pritožbi C/16/489089/HA ZA 19-73 in iz njene točke 4.1. izhaja, da se zamudna sodba razveljavi, upnikov zahtevek pa se zavrne. Iz Potrdila o sodni odločbi v civilnih in gospodarskih zadevah z dne 24. 6. 2020 (Priloga 1 Uredbe) pa je razvidno, da je odločba o pritožbi tudi postala izvršljiva, dne 3. 6. 2020. Izvršilni naslov, ki je bil podlaga za predmetni izvršilni postopek, je bil torej razveljavljen z učinkom takojšnje izvršljivosti in je zato izpodbijana odločitev o ustavitvi izvršbe pravilna, posledično pa je pravilna tudi odločitev o razveljavitvi vseh opravljenih izvršilnih dejanj (prvi in drugi odstavek 76. člena ZIZ).

8Neutemeljen je pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveni postopkovni kršitvi po 14. in 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, s tem, ko je izpodbijani sklep naslonilo tudi na sodbo II Cp 1040/2016 z dne 14. 4. 2016, ki naj bi bila izvršilni naslov v obravnavani zadevi. V razlogih izpodbijanega sklepa (drugi odstavek na 2. strani) je sodišče prve stopnje sicer res zapisalo, da je bila »odločba sodišča Midden - Nederland z dne 10. 12. 2018, NL18.19658 sodba II Cp 1040/2016 z dne 14. 4. 2016, ki predstavlja izvršilni naslov predmetnega izvršilnega postopka, razveljavljena«. Vendar upnik nima prav, da zato sklepa ni mogoče preizkusiti in da gre tudi za nedopustno sodbo presenečenja, ne da bi bila upniku dana možnost, da bi se pred izdajo izpodbijanega sklepa do njemu neznane sodbe lahko opredelil. Sodišče prve stopnje je namreč v drugem odstavku na 2. strani razlogov izpodbijanega sklepa povsem pravilno in popolno navedlo tujo sodno odločbo, ki je bila izvršilni naslov v tej zadevi, saj je pravilno navedlo sodišče, ki jo je izdalo, datum izdaje in njeno opravilno številko. Enako je pravilno storilo že v prvem odstavku razlogov na 1. strani izpodbijanega sklepa.

9Iz obrazložitve sklepa tako jasno izhaja, katera odločba je bila izvršilni naslov v tej zadevi in dejstvo, da je v drugem odstavku na 2. strani, ob sicer pravilnem zapisu izvršilnega naslova, navedeno še »sodba II Cp 1040/2016 z dne 14. 4. 2016«, na tako ugotovitev ne vpliva. Očitno je namreč, da je dodatni zapis »sodba II Cp 1040/2016 z dne 14. 4. 2016« očitna pisna pomota oziroma zapis iz nekega drugega besedila, ki je pomotoma ostal tudi v razlogih izpodbijanega sklepa. Kljub tej napaki pa je sklep povsem mogoče preizkusiti in ni nobenega nasprotja med izrekom in razlogi, prav tako ne gre za nikakršno odločbo presenečenja, kot neutemeljeno navaja pritožba. Ker gre pri zapisu „sodba II Cp 1040/2016 z dne 14. 4. 2016“ za očitno pisno pomoto, je v zvezi s tem neutemeljen tudi pritožbeni očitek zmotno ugotovljenega dejanskega stanja glede odločbe, ki je bila izvršilni naslov v predmetnem izvršilnem postopku.

10Terjatev, ki je bila ugotovljena v izvršilnem naslovu – zamudni sodbi, se je ugotavljala še v nadaljnjem postopku, saj je dolžnica zoper zamudno sodbo vložila pritožbo. Iz sodne odločbe sodišča Midden - Nederland C/16/489089/HA ZA 19-73 z dne 3. 6. 2020, s katero je bilo odločeno o pritožbi dolžnice, izhaja da je bila zamudna sodba razveljavljena, upnikov zahtevek pa je bil zavrnjen (točka 4. 1.). Glede na potrdilo o sodni odločbi v civilnih in gospodarskih zadevah z dne 24. 6. 2020 (Priloga 1 Uredbe) pa je odločba o pritožbi z dne 3. 6. 2020 postala izvršljiva, prav tako dne 3. 6. 2020. Izvršilni naslov v obravnavni zadevi – zamudna sodba z učinkom izvršljivosti, je bil torej razveljavljen z odločbo o pritožbi z dne 3. 6. 2020, ki ima prav tako učinek izvršljivosti. Ker je šlo za odločanje o isti terjatvi in je bila s kasnejšo odločbo o pritožbi prva odločba razveljavljena, je le-ta že po naravi stvari izgubila moč izvršilnega naslova. Pri tem dejstvo, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo, da je bil izvršilni naslov pravnomočno razveljavljen, ni odločilno. Bistveno je, da je bila po podatkih v spisu zamudna sodba dne 3. 6. 2020 razveljavljena in je istega dne postala izvršljiva ter posledično upnik zoper dolžnico nima več izvršilnega naslova.

11Napačno pritožba tudi meni, da je sodišče prve stopnje na pravnomočnost izvršilnega naslova še vedno vezano, ker ta ni bil odpravljen na podlagi izrednih pravnih sredstev. Če je bil sklep o izvršbi (lahko) izdan na podlagi izvršljive zamudne sodbe, ta pa je bila nato, na podlagi vložene pritožbe razveljavljena, pri čemer je tudi odločba o pritožbi izvršljiva, je razumljivo, da sedaj izvršilnega postopka, na podlagi razveljavljene zamudne sodbe, ni več mogoče voditi. V kolikor bi upnik uspel z izrednimi pravnimi sredstvi zoper odločbo o pritožbi, za katere trdi, da jih bo vložil, pa bo lahko zoper dolžnico ponovno zahteval izvršbo. Glede na navedeno tudi pritožbeni očitek zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava ni utemeljen.

12Po povedanem pritožba ni utemeljena, zato jo je višje sodišče zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo, saj ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ)

13Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške. Prav tako krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo dolžnica, saj z njim ni prispevala k odločitvi višjega sodišča (prvi odstavek 165. člena in 154. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).