VSRS Sklep I R 99/2020

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Kranju.

1Tožnik je tožbo vložil na Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je po določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) stvarno in krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi. Hkrati je predlagal, naj Vrhovno sodišče krajevno pristojnost prenese na drugo stvarno pristojno sodišče. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so razlogi, s katerimi je tožnik argumentiral predlog, naj namesto po zakonu pristojnega sodišča odloča drugo stvarno pristojno sodišče, utemeljeni, in je s sklepom I R 176/2019 z dne 28. 11. 2019 za odločanje določilo Okrožno sodišče v Celju.

Povzetek predloga za prenos krajevne pristojnosti

2Nato, po prejemu sklepa I R 176/2019 z dne 28. 11. 2019, so prenos krajevne pristojnosti z Okrožnega sodišča v Celju na drugo stvarno pristojno sodišče predlagale četrta, peta in šesta toženka. Navajajo, da je Vrhovno sodišče o predlogu tožnika za prenos krajevne pristojnosti s sklepom I R 176/2019 z dne 28. 11. 2019 odločilo, ne da bi upoštevalo njihov pisni odziv na predlog za prenos krajevne pristojnosti z dne 26. 11. 2019, ki so ga podali in na Okrožno sodišče v Ljubljani neposredno vložili isti dan, čeprav k odgovoru niso bili pozvani, in ne da bi bilo odločeno o predlogu za izločitev vrhovnih sodnikov mag. A. A. in B. B., ki so ga podali v isti vlogi. Oba vrhovna sodnika sta sodelovala pri odločanju v zadevi I R 176/2019. Zato jamstvu, da je brez dvoma odločilo nepristransko sodišče, ni bilo zadoščeno.

3Za zagotovitev (videza) nepristranskosti bi moralo Vrhovno sodišče obravnavati pravočasen predlog za izločitev pred odločitvijo o predlogu za delegacijo. Sodišče je bilo tisto, ki je prispevalo, da jamstvo iz 23. člena Ustave ni bilo zagotovljeno, saj je potrebovalo kar 7 dni, da je zahteva za izločitev prispela z Okrožnega sodišča v Ljubljani na Vrhovno sodišče, čeprav se obe sodišči nahajata v isti stavbi. Ker se je kršitev manifestirala s sklepom I R 176/2019, je omajan videz nepristranskosti Okrožnega sodišča v Celju, ki je bilo z navedenim sklepom določeno za odločanje v tej pravdni zadevi.

4Kršena je bila tudi ustavna pravica do zakonitega sodnika; za nepristransko odločanje ni dovolj, da sodi sodnik, ki je bil izbran v skladu z vnaprej določenimi pravili, temveč tudi, da na tak način izbranemu sodniku zadeva ni bila arbitrarno odvzeta. V obravnavanem primeru je bil predlog za delegacijo dejansko sredstvo za izločitev zakonite sodnice Okrožnega sodišča v Ljubljani.

Povzetek odgovorov na predlog

5Na predlog so odgovorili tožnik ter prva in druga toženka.

6Tožnik najprej odgovarja na predlog za izločitev vrhovnih sodnikov, ki so odločali v zadevi I R 176/2019. O tem predlogu je bilo že odločeno oziroma je bil zavržen, toženci pa ga z ustavno pritožbo niso izpodbijali, zato je dokončen. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj ga zavrže. V zvezi s predlogom za prenos krajevne pristojnosti ga čudi vnema, s katero se predlagatelji delegacije zavzemajo za to, da bi se sojenje odvijalo pred pristranskim sodiščem. Opozarja na sklep Vrhovnega sodišča I R 1/2019, s katerim je bila pristojnost v pravdi, ki po tožbi istega tožnika teče le zoper Republiko Slovenijo, z Višjega sodišča v Ljubljani prenešena na Višje sodišče v Mariboru, in sicer le zato, ker se pri opisu dejanja v tožbi v zvezi s protipravnostjo omenja višji sodnik C. C.. Zato tudi odločitev v tej zadevi ne bi mogla biti drugačna, kot je bila. Za tožnika je indikativno dejstvo, da je začasni predsednik Višjega sodišča v Ljubljani odredil pregled poslovanja, ki je bil tako natančen, da je obsegal celo forenzično preiskovalo vhodne štampiljke in vhodno pošto sodišča. Navedeno je le še en dokaz več o vplivu četrte, pete in šeste toženke na delovanje Okrožnega sodišča v Ljubljani.

7Prva toženka se o predlogu za prenos krajevne pristojnosti ni izjavila. V zvezi s predlogom za izločitev vrhovnih sodnikov pa je opozorila, da je bil sodnik B. B. izločen tudi iz odločanja o ustavni pritožbi tožnika v zadevi Up-879/14, kar je razvidno iz 55. točke odločbe Ustavnega sodišča z dne 20. 4. 2015.

8Druga toženka je sporočila, da se s predlogom za prenos krajevne pristojnosti strinja. Poleg v njem navedenih razlogov izločitev vseh treh vrhovnih sodnikov, ki so odločali v zadevi I R 176/2019 (poleg A. A. in B. B. še D. D.), utemeljujejo tudi siceršnja ravnanja vseh treh, iz katerih je razvidno, da preferirajo tožnika, na primer njihovo pristransko odločanje v zadevi II Ips 75/2019, v kateri so s preglasovanjem sodnice poročevalke, ki je predlagala zavrnitev revizije, v korist tožnika (tam toženca) dosegli zavrnitev zahtevka.

Normativna podlaga

9Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi kot krajevno pristojno drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Drug tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti (delegacijo pristojnosti) v smislu navedene zakonske določbe je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Z institutom delegacije pristojnosti se torej poleg smotrnosti postopka zagotavlja tudi ustavna pravica do nepristranskega sojenja; pravni standard »drugih tehtnih razlogov« namreč zajema različne okoliščine, ki bi utegnile v javnosti ali pri strankah vzbuditi dvom, da bo sojenje pri (stvarno in) krajevno pristojnem sodišču pristransko.

10To pomeni, da lahko Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje tudi v primerih, ko bi lahko stranki ali javnost zaradi posebnega položaja katerega od udeležencev v postopku v razmerju do sodišča podvomili v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča. Tak poseben položaj je po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča praviloma podan (tudi), ko je stranka v postopku sodnik stvarno in krajevno pristojnega sodišča,¹ in sicer tudi, če je že upokojen,² ter sodišča, ki ima poslovne prostore v isti stavbi kot stvarno in pristojno sodišče, zaradi česar se sodniki med seboj poznajo in srečujejo.³

O dovoljenosti predloga

11Predlog je dovoljen.

12Odločitev (sklep) o delegaciji krajevne pristojnosti je akt sodne uprave, s katerim Vrhovno sodišče le določi, katero stvarno pristojno sodišče bo postopalo in odločalo v določeni zadevi namesto stvarno in krajevno pristojnega sodišča, na katerega je bila vložena tožba.

13Vrhovno sodišče v postopku po 67. členu ZPP torej ne odloča ne o procesnih pravicah ne o materialnopravnih pravicah ali obveznosti strank. To je razlog, zaradi katerega zoper sklep o prenosu krajevne pristojnosti ni dovoljena pritožba (peti odstavek 73. člena ZPP). Je pa dopustno v isti zadevi delegacijo predlagati ponovno oziroma večkrat, a (vsakokrat) le iz drugačnih, predhodno še neobravnavanih razlogov.⁴

14Zato je tu obravnavani predlog dopusten pod dvema predpostavkama: 1) da po vsebini ni (le) pritožba zoper sklep I R 176/2019⁵, kot trdi tožnik in 2) da je utemeljen z drugimi razlogi (dejanskimi okoliščinami) kot predlog v navedeni (prvi) zadevi. Obe predpostavki sta podani. Prva je podana, čeprav predlagatelji v njem konkretizirano poudarjajo napake in pomanjkljivosti v postopku, zaključenem s sklepom I R 176/2019; uveljavljajo namreč, da so te take, da bi lahko že same po sebi, ne glede na odločitev, vzbudile dvom v nepristranskost sodišča, ki mu je bila zadeva dodeljena v sojenje, kar je temeljna teza tu obravnavanega predloga. Druga predpostavka je podana, ker je prvi predlog temeljil na drugačnih trditvah: o nujnosti prenosa krajevne pristojnosti zaradi zagotovitve nepristranskosti sojenja iz razloga, ker več toženčev opravlja sodniško funkcijo na sodiščih, ki imajo poslovne prostore v isti stavbi kot stvarno in krajevno pristojno sodišče.

O utemeljenosti predloga

15Predlog je utemeljen.

16Postopek s predlogom za prenos krajevne pristojnosti v zadevi I R 176/2019 je, kot je razvidno iz navedenega spisa in pravdnega spisa, potekal takole:

‒ Tožnikov predlog za prenos krajevne pristojnosti je Okrožno sodišče v Ljubljani prejelo po faksu in po elektronski pošti 13. 11. 2019 ob 10.34 uri (l. št. 271 spisa). Za naslednji dan, 14. 11. 2019, razpisan prvi narok za glavno obravnavo je sodnica preklicala in preložila za nedoločen čas in odredila vročitev tožnikovega predloga v vednost toženim strankam – brez pouka o pravici do odgovora nanj in določitve roka za odgovor.

‒ Zakoniti zastopnik prve tožene stranke in pooblaščenci drugih toženih strank so drugopis predloga prejeli 14. 11. 2019. Prva in tretja toženka sta na predlog odgovorili; okrožno sodišče je njuna odgovora prejelo 19. 11. 2019 in 18. 11. 2019. Zadnje tri toženke so 19. 11. 2019 po pooblaščencu vložile v spis vlogo, v kateri so opozorile, da niso bile pozvane k odgovoru na predlog in da jim ni bil dan za to potreben rok, poleg tega pa so predlagale, naj sodišče tožnika pozove k dopolnitvi predloga, češ da je ta pomanjkljiv.

‒ Tožnik je skladno s pozivom sodišča z dne 18. 11. 2019, naj to stori v 3 dneh, 22. 11. 2019 v spis vložil predlog za prenos krajevne pristojnosti v izvirniku.

‒ Sodnica je 25. 11. 2019 dala odredbo, naj se spis pošlje Vrhovnemu sodišču; odredba je bila izvršena isti dan (l. št. 288).

‒ Pooblaščenec zadnjih treh tožencev je 26. 11. 2019 neposredno vložil na Okrožno sodišče v Ljubljani odgovor na predlog tožnika za prenos krajevne pristojnosti in mu nasprotoval, poleg tega pa je predlagal izločitev dveh vrhovnih sodnikov (l. št. 290). Okrožno sodišče je njegovo vlogo, na katero je odtisnilo prejemno štampiljko z datumom 28. 11. 2019, poslalo Vrhovnemu sodišču 29. 11. 2019 (l. št. 295); slednje jo je prejelo 3. 12. 2019.

‒ Vrhovno sodišče je o predlogu odločilo 28. 11. 2019. V senatu sta sodelovala oba sodnika, katerih izločitev so predlagali zadnji trije toženci, saj v času odločanja s predlogom za njuno izločitev glede na opisano zaporedje procesnih dejanj strank in sodišča nista bila seznanjena.

‒ Spis je bil poslan Okrožnemu sodišču v Celju; to ga je 5. 2. 2020 vrnilo Vrhovnemu sodišču, ker ni bilo odločeno o predlogu za izločitev dveh vrhovnih sodnikov.

‒ Predsednik Vrhovnega sodišča je 17. 2. 2020 s sklepom Su 241/2020 predlog za izločitev zavrgel kot prepozen, ker ga je Vrhovno sodišče prejelo 3. 12. 2019, to je potem, ko je bilo o predlogu za prenos krajevne pristojnosti že odločeno.

‒ Zadnji trije toženci so 16. 4. 2020 vložili tu obravnavan predlog za prenos krajevne pristojnosti, predlagali pa so tudi izločitev vseh treh vrhovnih sodnikov, ki so odločali v zadevi I R 176/2019.

17Ustavno sodišče je že večkrat poudarilo, da je treba nepristranskost sodnikov ocenjevati ne le po njenih učinkih (na primer po odsotnosti kršitev procesnih pravic ene izmed strank, po vplivu (ne)pristranskosti na odločitev o glavni stvari), temveč tudi po zunanjem izrazu, namreč glede na to, kako lahko pristranskost oziroma nepristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in tudi kako se razume v očeh javnosti. Ni dovolj, da sodišče v postopku ravna in odloča nepristransko; sodišče mora biti sestavljeno tako, da ne obstajajo nikakršne okoliščine, ki bi vzbujale dvom o videzu nepristranskosti sodnikov.⁶

18V posebnih okoliščinah obravnavane odškodninske pravde, v kateri so toženi štirje sodniki sodišč treh stopenj, ki imajo vse poslovne prostore v isti stavbi kot stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, škoda pa izvira iz zatrjevanega protipravnega ravnanja tožencev pri sojenju v kazenskem postopku zoper tožnika, odločitev Vrhovnega sodišča, vsebovana v sklepu I R 176/2019 o prenosu krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče (konkretno Okrožno sodišče v Celju), nikakor ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča v drugih zadevah⁷ (ravno nasprotno, odstopala bi, če bi bil predlog zavrnjen), in ni bila sprejeta v neobičajno kratkih časovnih okvirih. V postopanju in odločitvi Vrhovnega sodišča v zadevi I R 176/2019 ni ničesar, kar bi kazalo na zlorabo. Zloraba zato ni razlog, zaradi katerega bi bil ponoven predlog za delegacijo utemeljen.

19Kljub temu pa bi lahko po oceni Vrhovnega sodišča splet procesnih in administrativnih pomanjkljivosti pri poslovanju Okrožnega sodišča v Ljubljani v zvezi s predlogom za delegacijo, o katerem je bilo odločeno s sklepom I R 176/2019, in z njimi povzročenega naključja, da je Vrhovno sodišče o njem odločilo, preden je bilo sploh seznanjeno z vložitvijo predloga za izločitev dveh sodnikov, ki sta zato odločala o prenosu krajevne pristojnosti z Okrožnega sodišča v Ljubljani na Okrožno sodišče v Celju (kar je podrobneje predstavljeno v 16. točki obrazložitve), pri strankah postopka ali v javnosti ustvarilo vtis o pristranskosti sodišča, ki mu je bila zadeva dodeljena v reševanje.

Odločitev o predlogu

20Zato je v položaju, ko (iz nepravilnosti in pomanjkljivosti iz 16. točke obrazložitve izvirajočega) dvoma v nepristranskost sojenja že pred odločitvijo o zahtevku⁸ ni mogoče učinkovito odstraniti na drug način, Vrhovno sodišče (tudi drugemu) predlogu ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo po kriteriju dostopnosti za vse stranke in njihove zastopnike primerno Okrožno sodišče v Kranju.

¹ Glej na primer sklepe I R 54/2018 z dne 12. 4. 2018 in I R 131/2019 z dne 10. 10. 2019, I R 65/2020 z dne 22. 5. 2020.
² Primerjaj sklepe I R 54/2018 z dne 12. 4. 2018, I R 56/2019 z dne 18. 4. 2019 in I R 131/2019 z dne 10. 10. 2019.
³ Tako na primer sklepa I R 131/2019 z dne 10. 10. 2019, I R 17/2017 z dne 16. 2. 2017. Drugače sklep I R 115/2019 z dne 26. 9. 2019.
⁴ Sodišče mora po določbi drugega odstavka 319. člena ZPP ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar pravnomočno razsojena: če je, to pomeni procesno oviro za novo sojenje o pravno identični vlogi. Če se v novem predlogu za prenos krajevne pristojnosti uveljavlja na podlagi enakih razlogov, o katerih je Vrhovno sodišče že odločilo, o tem ni mogoče znova odločati, temveč je treba predlog zavreči (drugi odstavek 319. člena ZPP). Tako Vrhovno sodišče na primer v zadevah I R 89/2020 z dne 19. 6. 2020, I R 103/2018 z dne 6. 9. 2018, I R 45/2017 z dne 6. 4. 2017, I R 132/2010 z dne 16. 9. 2010, I R 85/2005 z dne 30. 6. 2005 in I R 83/2005 z dne 13. 7. 2005.
⁵ V 13. točki obrazložitve je bilo že pojasnjeno, da je pritožba z določbo petega odstavka 73. člena ZPP nedovoljena.
⁶ Na primer v odločbi U-I-149/99 z dne 3. 4. 2003 (7. točka obrazložitve), Up-217/15 z dne 7. 7. 2016 (17. točka obrazložitve).
⁷ Glej 10. točko obrazložitve in tam navedeno sodno prakso.
⁸ Zoper sklep I R 176/2019 ni bila dovoljena ne pritožba (peti odstavek 73. člena ZPP) ne ustavna pritožba (primerjaj sklepa Up-59/17, U-I-10/17 z dne 2. 3. 2017 in Up-382/10, U-I-71/10 z dne 17. 3. 2010).