VSM Sodba I Cp 752/2020

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe plačati toženi stranki 306,00 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do izpolnitve obveznosti.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala plačilo odškodnine v znesku 8.323,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 11. 2012 dalje do plačila, ter plačilo pravdnih stroškov (točka I izreka). Tožeči stranki je naložilo, da toženi stranki povrne pravdne stroške (točka II izreka).

2Zoper citirano sodbo je pritožbo vložila tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik), iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožba sodišču prve stopnje očita, da je izdalo sodbo, v kateri je kot razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka predvsem navedlo odsotnost pooblaščenke zaradi zdravstvenih razlogov. Sodišče je napačno uporabilo določbe ZPP, ki govorijo o udeležbi na naroku in opravičeni odsotnosti z njega. Sodišče je narok opravilo v odsotnosti zbolele pooblaščenke in odsotnosti tožnika, ki na glavno obravnavo sploh ni bil vabljen. Pooblaščenka je bila v opravičljivem bolniškem staležu, ki ji ga je izdala lečeča zdravica. Sodišče je brez upravičenega razloga izvedlo glavno obravnavo brez prisotnosti pooblaščenke in tožnika ter nepravilno uporabilo v sodbi citirane določbe ZPP, s čemer je onemogočilo tožniku udeležbo na glavni obravnavi, kršilo njegovo ustavno zagotovljeno pravico do pravne varnosti oziroma do uveljavljanja tožbenega zahtevka, prav tako pa tudi njegovo ustavno pravico do izjave na glavni obravnavi. Tožnik se zavzema za ugoditev pritožbi, ugoditev tožbenemu zahtevku, podrejeno pa se zavzema za razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3Tožena stranka (v nadaljevanju toženka) se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je v skladu s 350. členom ZPP preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje ter ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje ni storilo s pritožbo zgolj pavšalno uveljavljanih in po uradni dolžnosti upoštevnih (drugi odstavek 350. člena ZPP) bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, je razjasnilo relevantne dejanske okoliščine, pomembne za odločitev in pravilno uporabilo materialno pravo. Sprejeta odločitev je pravilna, zato v izogib ponavljanju sodišče druge stopnje povzema pravilne zaključke sodišča prve stopnje, v zvezi s pritožbenimi očitki pa dodaja:

6Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, je tožnik od toženke zahteval plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala na njivskih površinah parc. št. 398/1 in 398/2 k.o. G. Kot dokaz je predlagal le vpogled v zapisnik o oceni škode (priloga A3), iz katerega izhaja le površina parcele, kategorija zemljišča in poškodovanost. Toženka je ves čas postopka ugovarjala, da zahtevka po višini ni mogoče preizkusiti. Tožnik kljub izrecnemu ugovoru toženke, da škoda ni substancirana in kljub pozivu sodišča prve stopnje¹, da naj odpravi nesklepčnost tožbe v tej smeri, dodatnih navedb ni podal, niti ni predlagal dokazov.

7Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je zaključilo, da tožnik ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu glede višine vtoževane terjatve, saj ni navedel, v čem se sploh kaže premoženjska škoda, ki mu je nastala, niti ni obrazložil, kako je nastala škoda, kakšna je, kako se kaže, niti in podrobneje pojasnil njene višine, čeprav je dokazno breme v zvezi s tem na njemu. Posledično sodišče prve stopnje zahtevka po višini ni moglo preizkusiti, kar pomeni, da je odpadlo tudi odločanje o temelju tožbenega zahtevka.

8Zmotne so torej pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje kot razlog zavrnitve tožbenega zahtevka navedlo predvsem odsotnost pooblaščenke tožnika. Temu ni tako. Kot je jasno razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi tega, ker zahtevka po višini zaradi nesubstanciranih tožbenih navedb sploh ni bilo mogoče preizkusiti, o čemer pa pritožba molči.

9Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da je dolžnost navajanja dejstev in predlaganja dokazov v skladu z določbo 286. člena ZPP omejena s prvim narokom za glavno obravnavo, čeprav je bil tožnik že s sklepom P 23/2016 z dne 17. 12. 2018 pozvan, da dopolni tožbene navedbe glede višine premoženjske škode in tega ni storil.

10Ugotavljalo je, ali je odsotnost tožnika in njegove pooblaščenke iz prvega naroka za glavno obravnavo, ki ga je izvedlo dne 16. 1. 2020, utemeljena oziroma opravičljiva. Kot izhaja iz točke 4 obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta bila tožnik in njegova pooblaščenka pravilno vabljena na narok za glavno obravnavo.

11Pritožba ne more biti uspešna s pritožbenimi navedbami, da ni izkazano, ali je bil tožnik sploh vabljen. Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno (prvi odstavek 137. člena ZPP). Tožnik, ki ima v postopku pooblaščenca, je vabljen preko slednjega², tako je sodišče postopalo tudi v tej zadevi, zato se pritožba neutemeljeno sklicuje na to, da tožnik na narok za glavno obravnavo sploh ni bil vabljen. Ker tožnik svojega izostanka ni opravičil, niti ga ni opravičila njegova pooblaščenka, je sodišče prve stopnje narok pravilno opravilo v njegovi odsotnosti.

12Tožnikova pooblaščenka je na sodišče dne 15. 1. 2020, torej en dan pred razpisanim prvim narokom za glavno obravnavo, poslala potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela, vendar ni predložila zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave po Pravilniku o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave (v nadaljevanju Pravilnik), kot to od nje zahteva drugi odstavek 115. člen ZPP³.

13Da pooblaščenec opraviči svoj izostanek z naroka ne zadošča, da zgolj predloži zdravniško opravičilo, ampak mora predložiti zdravniško potrdilo na obrazcu, ki je predpisan v skladu s Pravilnikom. Hkrati pa morajo biti v potrdilu navedena dejstva, na podlagi katerih je zdravnik ocenil, zakaj oseba ne more priti na sodišče in sodelovati na naroku. Sodišče prve stopnje mora imeti možnost, da se na podlagi predloženega potrdila in upoštevaje druge pomembne okoliščine prepriča, ali je izostanek z naroka dejansko opravičljiv ali ne.⁴ Opisano bi moralo biti zdravstveno stanje, ki bi mogočalo preizkus, ali zdravstveno stanje pooblaščenki tožnika res ni dopuščalo, da se odzove vabilu sodišča. Za presojo utemeljenosti se ne zahteva izvedenec medicinske stroke, kot zmotno meni pritožba, ampak sodišče prve stopnje to oceni samo in opravi dodatne poizvedbe le, če podvomi v verodostojnost, utemeljenost in resničnost zapisanih navedb oziroma razlogov.

14Kot je razvidno iz konkretnega primera, je sodišče prve stopnje zaradi bolezni tožnikove pooblaščenke že prestavilo prvotno razpisan prvi narok za glavno obravnavo z dne 20. 11. 2019, saj je pooblaščenka že takrat prosila za preložitev naroka. Sodišče prve stopnje je narok preložilo na dne 11. 12. 2019, a ga tega dne ponovno ni moglo opraviti, saj tokrat vabilo za pooblaščenko tožnika ni bilo izkazano. Za narok z dne 16. 1. 2020 je bilo vabilo izkazano, nato pa je tožnikova pooblaščenka, kot že za prvotno razpisan narok, en dan prej ponovno prosila za preložitev.

15Za preložitev naroka je potrebno storiti dvoje. Sodišču prve stopnje je potrebno poslati opravičilo ter za izostanek imeti opravičljiv razlog. Če je razlog za izostanek zdravstvene narave, mora stranka oziroma druga oseba, ki želi opravičiti svojo odsotnost predložiti ustrezno potrdilo.⁵ Upoštevaje, da tožnikova pooblaščenka ni predložila ustreznega potrdila, kot ga zahteva Pravilnik, hkrati pa iz predloženega potrdila niti ne izhaja, kaj je nenaden in nepredvidljiv vzrok, ki ji je onemogočil prihod na sodišče, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da izostanka z naroka ni ustrezno opravičila ter ga je opravilo v njeni odsotnosti. Pri tem je pravilno uporabilo določbe ZPP ter so pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene.

16Tožnikova pooblaščenka bi morala v okviru svoje profesionalne skrbnosti⁶ poskrbeti za ustrezno zastopanje tožnika, če zaradi pogostejših ali dalj časa trajajočih zdravstvenih težav ni mogla zagotoviti svoje prisotnosti na naroku. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev, je zaradi zdravstvenih težav bil preložen že prvotno planirani prvi narok za glavno obravnavo. Pooblaščenec mora pri zastopanju stranke ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike. Pri uveljavljanju in varovanju zakonitih pravic in pravnih koristi svojih klientov mora pomagati sodišču s svojim nastopom in s svojimi predlogi. Zagotovitev substituta za zastopanje na naroku za glavno obravnavo brez dvoma spada v okvir dolžne skrbnosti vsakega odvetnika. Glede na izoblikovano stališče sodne prakse odvetnika zavezuje posebna skrbnost glede zagotovitve nadomeščanja predvidljive odsotnosti.⁷ Upoštevaje, da tožnikova pooblaščenka v konkretnem primeru ni izkazala, da bi bila odsotnost nepredvidljiva.

17Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da so bili za opravo prvega naroka za glavno obravnavo izpolnjeni vsi pogoji, saj tožnik svoje odsotnosti ni opravičil, njegova pooblaščenka pa ni izkazala, da je obstajala nepredvidljiva in neodvrnljiva ovira, zaradi katere ni mogla priti na narok oziroma zagotoviti substitucije na naroku. Posledično tožniku tudi ni bila kršena ustavna pravica do pravne varnosti oziroma do uveljavljanja tožbenega zahtevka, niti ustavna pravica do izjave na glavni obravnavi.⁸

18Upoštevaje zgoraj navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in je pritožba ne more izpodbiti. Sodišče druge stopnje je zato, v skladu z določbo 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

19Sodišče druge stopnje je v nadaljevanju odločalo o priglašenih pritožbenih stroških (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžan toženki povrniti priglašene stroške odgovora na pritožbo, v katerem je obrazloženo nasprotovala pritožbenim navedbam. Sodišče druge stopnje je toženki priznalo: 500 točk za odgovor na pritožbo po tar. št. 21, 10 točk za materialne stroške po 11. členu OT, kar je skupaj 510 točk in ob vrednosti točke na dan odločanja 0,60 EUR znaša 306,00 EUR.

¹ Sodišče prve stopnje je tožnika s sklepom P 23/2016 z dne 17. 12. 2018 pozvalo, da odpravi nesklepčnost oziroma dopolni navedbe in predlaga dokaze v zvezi z višino škode.
² Tako tudi VSL v sodbi I Cpg 526/99 z dne 14. 9. 2000: Če ima stranka v pravdi pooblaščenca, se vabilo narok rok za glavno obravnavo vroči njemu; če pooblaščenec stranko prepozno obvesti o naroku, to ni ovira, da narok ne bi mogel biti opravljen v odsotnosti stranke.
³ Drugi odstavek 115. člena ZPP določa: Če stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča ali izvedenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Sodišče lahko zahteva presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila pri imenovanem zdravniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo, če ista oseba dvakrat ali večkrat izostane z naroka zaradi zdravstvenih razlogov. Stroški, ki nastanejo zaradi presoje, v primeru upravičene izdaje zdravniškega opravičila bremenijo Zavod za zdravstveno zavarovanje, v primeru neupravičene izdaje pa gredo v breme osebe, za katero se je presojala upravičenost izdaje zdravniškega opravičila.
⁴ Tako tudi VSL v sodbi I Cpg 354/2016 z dne 12. 4. 2017.
⁵ Tako tudi VSL v sodbi in sklepu II Cp 3253/2011 z dne 13. 6. 2012: Stranka, ki želi doseči preložitev naroka, mora storiti dvoje: sodišču mora poslati opravičilo in za izostanek mora imeti opravičljiv razlog. ZPP v drugem odstavku 115. člena namenoma predpisuje poseben obrazec, ki stranki (ali drugemu udeležencu v postopku) omogoča, da opraviči svojo odsotnost z naroka zaradi zdravstvenih razlogov oziroma iz istih razlogov doseže preložitev naroka.
⁶ Odvetnik je profesionalna oseba, katere ravnanje je potrebno presojati v okviru profesionalne skrbnosti ter razlagati strožje.
⁷ Kot izhaja iz sodbe VSRS II Ips 431/2009 z dne 25. 4. 2013.
⁸ VSRS v sodbi II Ips 431/2009 z dne 25. 4. 2013. zapiše: Tudi po stališču Ustavnega sodišča RS (sklep Up 346/2002) iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu URS izhaja, da mora biti stranki v pravdnem postopku iz opravičenih razlogov načelno omogočena preložitev naroka. Vendar te pravice ni mogoče obravnavati ločeno od pravice nasprotne stranke do učinkovitega pravnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu URS. Pritožbeno sodišče je tehtanje teh dveh nasprotujočih si pravic pravdnih udeležencev pravilno opravilo. Osebna navzočnost izbranega pravnega zastopnika je res strankina pravica; vendar mora izbrani pravni zastopnik zagotoviti svojo navzočnost, da postopek ne bi bil oviran. Pri zastopanju stranke mora namreč pooblaščenec ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike. Pri uveljavljanju in varovanju zakonitih pravic in pravnih koristi svojih klientov mora pomagati sodišču s svojim nastopom in s svojimi predlogi. Zagotovitev substituta za zastopanje na naroku za glavno obravnavo brez dvoma spada v okvir dolžne skrbnosti vsakega odvetnika.