VSRS Sklep Cp 16/2020

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Dosedanji tek postopka

1Sodišče prve stopnje je 7. 8. 2019 izdalo sklep, s katerim je v Republiki Sloveniji priznalo pravno veljavnost in potrdilo izvršljivosti izreka sodbe 2-P2. 160/16, ki jo je 29. 6. 2017 izdalo Tretje temeljno sodišče v Beogradu, Republika Srbija.

2Nasprotni udeleženec je zoper ta sklep vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

3Nasprotni udeleženec se je zoper sklep pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1¹) in 111. členom Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP). Predlagal je, naj Vrhovno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi njegovemu ugovoru, razveljavi sklep sodišča prve stopnje z dne 7. 8. 2019 in predlog za priznanje veljavnosti in razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe zavrne ter postopek ustavi oziroma da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4Predlagateljica na vročeno pritožbo ni odgovorila.

Odločitev sodišča prve stopnje

5Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovorne navedbe o pomanjkanju pooblastila predlagateljice za postopek priznanja tuje sodne odločbe in vzajemnosti. Pooblastilo sprejemnemu organu (ki ga je sestavil tuj organ) je ocenilo za nerodno zapisano, iz njegove vsebine pa jasno izhaja, da zakonita zastopnica predlagateljice pooblašča Javni preživninski sklad za izpeljavo postopka priznanja preživnin kot glavnega opravila, ki naj ga opravi. Obseg pooblastilnega razmerja je treba razlagati v luči Konvencije Združenih narodov o izterjavi preživnin v tujini (v nadaljevanju Konvencija), po tej pa je sprejemni organ (Javni preživninski sklad) dolžan storiti vse potrebno za izterjavo preživnine. Med potrebna opravila za izterjavo preživnine sodi tudi predhodni postopek priznanja in potrditve izvršljivosti tuje sodne odločbe v državi, v kateri se vlaga predlog za izterjavo, saj je le pravno priznana tuja sodna odločba izvršilni naslov. Neobstoj vzajemnosti bi moral dokazati nasprotni udeleženec, ki tega ni storil, da pa je vzajemnost podana, izhaja iz s strani sodišča pridobljenega pojasnila Ministrstva za pravosodje z dne 27. 9. 2019.

Navedbe nasprotnega udeleženca v pritožbi

6Nasprotni udeleženec trdi, da je sodišče prve stopnje pristojnosti sprejemnega organa kot pooblaščenca nepravilno razlagalo širše, kot izhajajo iz danega pooblastila in Konvencije. Po 3. členu Konvencije mora preživninski upravičenec k zahtevku, ki ga naslovi na sprejemni organ, da bi dosegel prejemanje preživnine od dolžnika, predložiti vse zahtevane dokumente, zlasti pooblastilo, da sprejemni organ stori vse potrebno v imenu preživninskega upravičenca. V konkretnem primeru lahko sprejemni organ „vloži zahtevo za preživljanje. Pooblastilo vključuje pravico do vodenja postopka, vložitev pravnih sredstev, izvajanje prisilnih terjatev in prejemanje denarja.“ Sprejemni organ pa ni pooblaščen vložiti predloga za priznanje pravne veljavnosti in potrditve izvršljivosti tuje sodne odločbe, saj to ni zajeto v danem pooblastilu za vložitev zahteve za preživljanje. Priznanje veljavnosti in razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe in izvršilni postopek za izterjavo preživnine sta dva ločena, samostojna pravna postopka. Vezanost na pooblastilo je strogo formalna in zato ni mogoče z razlago namena pooblastila utemeljiti drugačne in več obveznosti od v pooblastilu navedenih. Pooblastilo je jasno, sestavil ga je tuj organ, ki je strokovnjak in pozna postopek priznanja tuje sodne odločbe in postopek izterjave na podlagi tujih sodnih odločb. V skladu s 6. členom Konvencije je sprejemni organ dolžan storiti vse potrebno, da je odpremni organ v tuji državi stalno ustrezno seznanjen s postopanjem po Konvenciji, kar vključuje seznanitev s postopki za priznanje in postopki za izterjavo preživnin na podlagi tujih sodnih odločb. Sprejemni organ lahko stori v imenu preživninskega upravičenca vse potrebno, da zagotovi izterjavo preživnine, vendar le v mejah pooblastil. Razlogovanje sodišča je tako v neskladju z jasno vsebino pooblastila in določili Konvencije, saj ni dovoljeno širiti pravic, ki jih je dal pooblastitelj. Za tako razumevanje obsega pooblastila govori njegova besedna razlaga.

7Obrazložitev izpodbijanega sklepa o zavrnitvi ugovora vzajemnosti ne dosega zahtevanega standarda obrazloženosti sodne odločbe. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z ZNP-1 in 111. členom ZMZPP, podana pa je tudi zmotna uporaba materialnega prava. Presoja vzajemnosti terja vsebinsko presojo, torej ali pravila o priznanju tujih odločb tuje države omogočajo priznanje naših odločb po stanju ob odločanju o predlogu za priznanje. Tožnik je trdil, da v Srbiji zavračajo priznanje odločb slovenskih sodišč oziroma da glede na njihova pravila ni mogoče pričakovati, da bi jih priznali. Tega ne spremeni niti odgovor Ministrstva za pravosodje z dne 27. 9. 2019 o obstoju zakonske in dejanske vzajemnosti glede priznavanja in izvrševanja odločb med državama. Odgovor se namreč opira na priznanje in izvršitev sodnih odločb, izdanih s strani ZRJ, v Republiki Sloveniji, v obdobju od 1991 do 2004, ne vsebuje pa podatkov o priznavanju sodnih odločb, izdanih v Republiki Sloveniji, v Republiki Srbiji, prav tako pa se ne opira na priznanja po stanju v letu 2019. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev zato ni mogoče sprejeti zaključka o obstoju vzajemnosti v času odločanja o predlogu za priznanje.

Odločitev Vrhovnega sodišča

8Pritožba ni utemeljena.

9Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju Sklad) je posredovalni in sprejemni organ po 2. členu Konvencije (8. odstavek 3. člena Ustanovitvenega akta Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije). Kot pooblaščenec predlagateljice je vložil predlog za priznanje veljavnosti in izvršljivosti tuje sodne odločbe, s katero je bilo nasprotnemu udeležencu naloženo plačevanje preživnine za preživljanje predlagateljice.

10Po prvem odstavku 6. člena Konvencije sprejemni organ (torej Sklad) stori v mejah pooblastil, ki mu jih da preživninski upravičenec, vse potrebno, da zagotovi izterjavo preživnin; predvsem se pogodi, če to ni možno, vloži preživninski zahtevek in poskrbi, da se sodba, nalog ali drug sodni akt izvrši. Pooblastilo, ki ga je v imenu mladoletne predlagateljice podpisala njena mati, se v obravnavani zadevi glasi: „ Pooblaščam Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, da v imenu mojega mladoletnega otroka A. A. zoper B. A.... vloži zahtevo za preživljanje. Pooblastilo vključuje pravico do vodjenje postopka, vložitev pravnih sredstev, izvajanje prisilnih terjatev in prejemanje denarja. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije je pooblaščeno, da to pooblastilo prenese na tretje osebe.“

11Vrhovno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je pooblastilo zapisano nekoliko nerodno, kljub temu pa ni nejasno. Res sta postopek priznanja veljavnosti in izvršljivosti tuje odločbe in izvršilni postopek dva ločena postopka in uspešen zaključek prvega je predpogoj za izvedbo drugega zaradi pridobitve v naši državi veljavnega izvršilnega naslova za prisilno izterjavo s srbsko sodbo prisojene preživnine.² V pooblastilu je navedeno, da je Sklad pooblaščen tako za vložitev zahtevka za preživljanje in vodenje postopka, kot za izterjavo preživnine („izvajanje prisilnih terjatev“), pa tudi za sprejem zneskov preživnine. Sama besedna razlaga, ki jo ponuja pritožnik, torej ne izključuje pooblastila tudi za postopek priznanja veljavnosti in izvršljivosti tuje sodne odločbe, ampak, nasprotno, napotuje na sklepanje, da je pooblastilo širše od golega postopka prisilne izterjave in sprejema preživnine. Zato Vrhovno sodišče pritrjuje argumentaciji sodišča prve stopnje, ki je pooblastilo razlagalo tudi v luči 3. in 6. člena Konvencije. Po tretjem odstavku 3. člena Konvencije morajo biti zahtevku priloženi vsi ustrezni dokumenti in tudi pooblastilo za sprejemni organ, da stori vse potrebno v imenu preživninskega upravičenca. In ravno – storiti vse potrebno – iz predstavljene vsebine pooblastila tudi izhaja. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da pooblastilo Skladu zajema tudi pooblastilo za vodenje postopka priznanja veljavnosti in izvršljivosti tuje sodne odločbe in sodišče prve stopnje s tako razlago niti ni prekoračilo meja pooblastila niti ni preseglo meja njegove dopustne razlage, kot mu to očita nasprotni udeleženec v pritožbi.

12Tretji odstavek 101. člena ZMZPP določa: „Obstoj vzajemnosti se glede priznanja tuje sodne odločbe domneva do dokaza o nasprotnem; če pa nastane dvom o vzajemnosti, da pojasnilo ministrstvo, pristojno za pravosodje.“

13Vrhovno sodišče je že v več odločbah pojasnilo, da domneva vzajemnosti pomeni, da je pogoj za ugotavljanje vzajemnosti najprej trditev katerega od udeležencev, da vzajemnost ne obstaja, ter nadalje, da leži breme dokazovanja neobstoja vzajemnosti na tistem, ki navedeno zatrjuje. Tisti, ki nasprotuje priznanju, mora torej trditi in dokazati, da v državi izvora odločbe zavračajo priznanje slovenskih odločb oziroma da glede na njihova pravila o priznanju tujih sodnih odločb ni mogoče pričakovati, da bi jih priznali.³ Tem zahtevam nasprotni udeleženec v ugovoru z golim zatrjevanjem neobstoja vzajemnosti ni zadostil, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.⁴ Že zgolj to bi zadostovalo za zavrnitev ugovora, a je sodišče prve stopnje kljub temu zaprosilo Ministrstvo za pravosodje za pojasnilo. Ker za zavrnitev ugovora zadošča že zapis v 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa o nezadostni trditveni in dokazni podlagi, so neutemeljene pritožbene trditve o pomanjkljivi obrazložitvi in torej kršitvi po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi 42. členom ZNP-1 in 111. členom ZMZPP, iz istega razloga pa tudi ne terjajo posebnega odgovora pritožbene trditve o zmotni uporabi materialnega prava v zvezi s sprejetim zaključkom o vzajemnosti.

14Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da pritožba ni utemeljena, saj niso podani razlogi, ki jih navaja, in tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti. Zato jo je zavrnilo (skupaj z zahtevo za povrnitev pritožbenih stroškov) in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1 in 111. členom ZMZPP).

¹ Predlog je bil vložen 2. 8. 2019, torej po uveljavitvi novega Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) 15. 4. 2019.
² Drugače je v državah Evropske unije, v katerih je po 39. členu Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. 12. 2012 sodna odločba, ki je izdana v državi članici in je izvršljiva v tej državi članici, izvršljiva tudi v drugih državah članicah, ne da bi jo bilo treba razglasiti za izvršljivo.
³ Npr. sklepi Cp 20/2016, Cp 4/2014.
⁴ 9. točka obrazložitve.