VSK Sklep CDn 243/2020

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor druge udeleženke M.M. (v nadaljevanju druga udeleženka) in potrdilo sklep Dn z dne 18.12.2018, s katerim je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica sklenila, da se ne dovoli vpis skupnega pripadajočega zemljišča (oziroma skupne lastnine) pri parc. št. 1/2 k.o. S.Š., na podlagi sklepa okrajnega sodišča III N z dne 31.1.2018.

Druga udeleženka je zoper sklep vložila pritožbo. Meni, da izpodbijani sklep temelji na napačnih zaključkih glede sposobnosti vpisa lastništva pripadajočega zemljišča pri parc. št. 1/2 k.o. S.Š., oziroma glede sposobnosti vpisa skupne lastnine pri tej parceli. Zaključek, da vpis skupnega pripadajočega zemljišča ni mogoč, ker na stavbi z ID 1-2 ni vzpostavljena etažna lastnina, postavlja lastnike, ki imajo v skupni lasti nepremičnino, ki hkrati služi namenu stavb v etažni lastnini in stavb, ki niso v etažni lastnini, v neenak položaj z lastniki, ki imajo vskupni lasti nepremičnino, ki služi skupnemu namenu več stavb, ki so vse v etažni lastnini. Smisel Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1) je v čim enostavnejši ureditvi neurejenih situacij, ki so rezultat specifične zgodovinske ureditve lastništva nepremičnin v Sloveniji. Izpodbijana odločba preprečuje izpolnitev namena tega interventnega zakona. V nepravdnem postopku je s pravnomočnim sklepom III N xx/yy z dne 31.1.2018 ugotovljeno, da je parcela št. 1/2 k.o. S.Š. skupno pripadajoče zemljišče: – stavbe z ID znakom 1-4, stoječe na parc. št. 1/6 iste k.o. in stavbe z ID znakom 1-2, stoječe na parc. št. 1/3, iste k.o. Kot lastnica parcele št. 1/2 je še vedno vpisana Občina, čeprav dejansko to ni in gre za funkcionalno zemljišče v skupni uporabi stanovalcev stavbe na naslovu L. 2a i 2b. Pravna pravila je treba uporabiti tako, da se vpiše pravni status parcele, ki bi odražal dejansko stanje. Sicer pa je lastništvo ugotovljeno s pravnomočno sodbo. Smiselno je sprožiti ustrezne postopke za zapolnitev pravne praznine. Sicer pa bi se zadevo lahko rešilo vsaj delno, dovolilo vpis parcele št. 1/2 kot funkcionalno zemljišče etažirane stavbe z ID znakom 1-4. Tudi v zadevi, ko jo je obravnavalo Vrhovno sodišče pod II Ips 341/2014, je bilo predlogu delno ugodeno. Pri parceli se je dovolilo vpis, da gre za splošni skupni del stavb v etažni lastnini, njegovi imetniki pa so vsakokratni lastniki večstanovanjskih stavb. Ugotoviti bi se torej moral obstoj skupne lastnine v korist vsakokratnih imetnikov stavbe. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep ustrezno spremeni, tako, da se vpis dovoli oz. sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je vpogledalo v zemljiško knjigo in ugotovilo, da stavba z ID znakom 1-2 na naslovu L. 3, L. v zemljiški knjigi ne obstaja. Pri parc. št. 1/3 k.o. S.Š. je kot lastnik vpisana pravna oseba C. d.o.o. do celote. Ta stavba ni v etažni lastnini. Pravno pravilno je pojasnilo, da zato ne more imeti skupnih delov z drugimi večstanovanjskimi stavbami, kajti pojem splošni skupni del stavbe (to je pravzaprav tudi "skupno pripadajoče zemljišče", kot ga poimenuje sklep, ki naj bi bil temelj vpisu) je neločljivo povezan z etažno lastnino, ki je lastnina posameznega dela stavbe in solastnina na skupnem delu (105. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). Opozorilo je tudi na določbe Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ki v prvem odstavku 13.a člena določa zaključeno število pravnih položajev nepremičnine in načinov vpisa pravic in pravnih dejstev (numerus clausus) in se po 15.a členu ZZK-1 oblikovanje etažne lastnine vpiše tako, da se: 1. vpiše stavba v etažni lastnini in vsi njeni posamezni deli, 2. pri vsakem posameznem delu v etažni lastnini se vpiše: - lastninska pravica kot njen osnovni pravni položaj v korist osebe kot imetnika in - delež solastnine na splošnih skupnih delih stavbe v etažni lastnini, 3. pri vsaki nepremičnini, ki je splošni skupni del stavbe v etažni lastnini, kot njen osnovni pravni položaj vpiše to pravno dejstvo, 4. pri vsaki nepremičnini, ki je posebni skupni del stavbe v etažni lastnini, kot njen osnovni pravni položaj vpiše: - to pravno dejstvo in – lastninska pravica v korist tistih posameznih delov v etažni lastnini, v etažno lastnino vsakokratnega etažnega lastnika na katerem je vključena. Določbe ZZK-1 pojma splošnega skupnega dela stavbe, ki ni v etažni lastnini, torej ne poznajo. V sklepu VS RS II Ips 341/2014 je zavzeto enako stališče, to je, da je splošni skupni del stavbe v etažni lastnini glede na navedene določbe ZZK-1, SPZ in SZ-1 pojem, ki je neločljivo povezan z etažno lastnino, torej kot tak ni namenjen za enostanovanjske stavbe in garaže, ki niso v etažni lastnini. To pomeni, da obravnavana nepremičnina ne more biti splošni skupni del stavb, ki niso v etažni lastnini - v konkretnem primeru enostanovanjske stavbe, garažni objekt in garaže. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Stvarnopravnega zakonika (SPZ-B, Ur. l. RS 23-553/2020) je bil sicer dodan novi šesti odstavek 105. člena zakona, ki pa se začne uporabljati šele 1. julija 2021 (prehodna določba 25. člena - urejene bodo situacije, ko se posamezni del zgradbe ali nepremičnina, namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov dveh ali več zgradb v etažni lastnini ali skupni rabi etažnih lastnikov ene ali več zgradb in lastnikov ene ali več nepremičnin, obravnava kot njihov skupen del, ki je v solastnini etažnih lastnikov teh zgradb oziroma v solastnini etažnih lastnikov in lastnikov nepremičnin). Vpis sedaj zato ni mogoč. Vpis ni mogoč niti delno, saj je s sklepom nepravdnega sodišča odločeno, da je parc. št. 1/2 k.o. S.Š. skupno pripadajoče zemljišče (splošni skupni del) dveh stavb, tako stavbe, ki je v etažni lastnini kot stavbe, ki ni v etažni lastnini, in je torej skupna last in ne le last etažnih lastnikov etažno razdeljene stavbe.

Razlogi pritožbe niso podani ter je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).